Paella

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.

Dobro branje!

Paella

Valencia pa je morda še bolj kot zaradi svojih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti znana tudi zaradi paelle, bržkone najbolj znane španske jedi. Receptov za paello je nebroj in servirali vam jo bodo po vsej Španiji. Najboljšo sem jedel pred tridesetimi leti v hribih v zaledju Alicanteja, mesteca, ki leži kakih 150 km južno od Valencie. Vozili smo se po vijugastih cestah takrat še malo obiskovane španske notranjosti, ko smo se ustavili v majhni gostilni, ki se je skoraj nekako skrivala pod cesto. Predstavljajte si najbolj zanikrno kraško gostilno in ta je bila morda še bolj zanikrna.

Pet miz, stene obložene z obveznimi plakati, ki so napovedovali zdavnaj minule koride, in glej, tudi s protifašističnimi plakati iz časa državljanske vojne. V enem kotu je bila morda 4 kv. m velika kuhinja, tako da smo že skoraj hoteli odditi, ko se nam je približal lastnik in nas vprašal, kaj bi radi.

Takrat je bilo že prepozno, da bi se zahvalili in odšli, pa smo v spakedrani španščini vprašali, če lahko dobimo kaj za kosilo. Očividno smo vzbudili radovednost možakarja, ki nas je vprašal, od kod smo. Da smo Slovenci iz Trsta. “Companeros!” je vzklinil, “jaz sem se boril z Mirom Ukmarjem v Etiopiji in proti Francu! Kar naprej, kar naprej!” In takrat smo bili deležni take gostoljubnosti, ki je ne bi nikoli pričakovali. Seveda je bila glavna jed paella in to taka, kot je nisem okusil ne prej ne potem.

Paella je v bistvu praznična jed revnih španskih ljudi, v katero so zmetali vse tisto, kar so imeli doma; poleg riža še meso, zelenjavo in morske sadeže.

Receptov za paello je toliko, kolikor je gospodinjstev. Morali bi jo kuhati v “paelli”, široki posodi iz litega železa, v kateri jed tudi postrežemo.

Če je nimamo, bo dobra tudi katera koli posoda, ki jo lahko damo v peč.

Za 4 osebe potrebujemo:

350 gr riža (arborio)

500 gr piščanca

300 gr puste svinjine

100 gr chorriza (neapeljska pikantna klobasa bo prav tako zalegla)

1 čebulo

1 rdečo papriko

prgišče graha

150 gr stročjega fižola

3 do 4 večje paradižnike

zavojček žafrana

olivno olje

sol

poper

Meso narežemo na ne premajhne kose in ga pražimo, da lepo zarumeni. Dodamo najprej zelenjavo in nekaj minut mešamo, nato še papriko in paradižnik. Vse skupaj pražimo na znernem ognju še nekaj minut. Nato dolijemo toliko vode, da pokrijemo zelenjavo in meso, sedaj lahko tudi solimo. Pustimo, da počasi vre pol ure. Ko voda povre do polovice, dodamo riž in če menimo, da je premalo tekočine, prilijemo še nekaj vode. Sedaj lahko dodamo žafran in vse skupaj premešamo. Obložimo z rezinami chorriza. Posodo sedaj damo v pečico na 200 stopinj in pustimo kakih 6/7 minut, nakar znižamo temperaturo na 140 stopinj za kakih 5/6 minut. Ob koncu bi vsa voda morala povreti, če ni, v zadnjih minutah lahko zvišamo temperaturo. Čas kubanja je seveda odvisen od vrste riža, praviloma naj se riž kuha 15-17 minut. Serviramo v posodi, v kateri smo kuhali.

Ivan Fischer