Pasulj dediščina skupne države

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.

Dobro branje!

Pasulj dediščina skupne države

Jugoslavija kot skup narodov je pustila še zlasti na področju kulinarike neizbrisno sled dolgega sožitja. V vsaki od nekdanjih republik najdemo jedi iz vseh krajev nekdanje skupne države.

V Makedoniji bomo tako marsikje še našli slovenski ričet, čevapčiči in ražnjiči pa so itak doma povsod (čeprav mi takoj po proglasitvi neodvisnosti na Bledu niso hoteli servirati čevapčičev, češ da balkanskih jedi ne pripravljajo več, imeli pa so „blejske lulke”, ki so bili na moč podobni, razen v imenu seveda, osovraženim čevapčičem. Človeška neumnost je pač neizmerna...).

Tako si je sloviti pasulj zaslužil trajni prostor v vseh kuhinjah nekdanje Jugoslavije, od makedonske do slovenske, saj ga najdemo prav povsod, kar gre najbrž pripisati dejstvu, da je bil pasulj ena glavnih jed v JLA in pri fantih, ki so služili vojaški rok kjerkoli, pa naj so prihajali izpod Alp, iz Dalmacije ali z Durmitorja, je bil pasulj zelo priljubljen.

In ravno sedaj prihaja letni čas, ko si krožnik slastnega pasulja lahko privoščimo tudi mi, pa čeprav ta jed ne sodi v našo tradicijo.

Kot za vse ljudske jedi, tudi za pasulj obstaja nešteto receptov. Samo na raznih spletnih straneh sem jih zasledil nekaj desetin in so dokaz, da je ljudska fantazija res brez dna, saj sem zasledil celo recept, ki predvideva uporabo nojevega mesa. Sam sem za bolj klasični način priprave in jamčim, da je naslednji okvirni recept zagotovo porok za pripravo zelo okusne jedi.

Za 4 osebe potrebujemo:

30 dag belega fižola (če najdemo tetovca, toliko bolje)

40 dag prekajene svinjine

2 večji čebuli

2 stroka česna

žlico paradižnikove mezge

žlico moke

sol

poper

olje

čajno žlico ostre rdeče paprike

1 koren

lovorov list

Fižol namakamo 12 ur, vodo odlijemo in ga zalijemo s svežo. Čebulo in česen sesekljamo, prav tako korenček in vse dodamo v lonec, skupaj z lovorom in prekajenim mesom. Pri zmernem ognju kuhamo dokler se meso ne zmehča; fižol bo najbrž še trd in zato s kuho nadaljujemo. Meso vzamemo iz lonca, kamor pa dodamo prežganje, ki smo ga naredili iz olja, moke in rdeče paprike. Dodamo še paradižnikovo mezgo, prilijemo nekaj tekočine iz lonca, kjer se pasulj kuha, tako da dobimo gladko zmes, ki jo potem prilijemo k fižolu ter solimo.

Pustimo, da vre na zelo nizkem ognju, dokler se fižol dobro ne zmehča, saj mora biti skoraj razkuhan. Ob koncu še preverimo, če je jed dovolj slana in jo serviramo vročo, skupaj z rezinami kuhanega mesa. Lahko zadnje pol ure v pasulju kuhamo tudi klobase, kar se bo gotovo dobro prileglo.

Dober tek!

Ivan Fischer