Populacije prostoživečih živali so se zmanjšale za 68 odstotkov

Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so od leta 1970 v povprečju upadle za 68 odstotkov, razkriva poročilo WWF. Najbolj ogrožena je biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov. Upad je rezultat predvsem uničevanja okolja, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je covid-19, so sporočili iz WWF Adria. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta, ki spremlja stanje populacij prosto živečih živali na svetu. Indeks, ki ga je razvilo londonsko zoološko društvo, kaže, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za upadom populacije vrst vretenčarjev med letoma 1970 in 2016.

»Poročilo izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj,« je dejal generalni direktor WWF International Marco Lambertini. »Ne moremo spregledati dokazov, ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema,« je dodal.

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke ogrožajo obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi, poroča STA.