Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je na svojem zasedanju v ponedeljek, 15. junija, v prostorih palače deželne vlade Furlanije - Julijske krajine v Trstu v luči bližnje obravnave v deželnem svetu FJK poletnega rebalansa k deželnemu proračunu sprejela ukrepe za razvoj območja Nadiških in Terske doline ter Kanalske in Železne doline, ki so vredni okoli 450.000 evrov. Obravnavo vprašanja porazdelitve okoli 700.000 evrov iz rezervnega sklada, ki so ostali po glavni porazdelitvi denarja iz zaščitnega zakona št. 38/2001 ob decembrskem sprejemanju proračuna za leto 2026, pa so zaradi velikega števila vlog preložili. Kot je dejal deželni odbornik za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolo Roberti, ki je vodil ponedeljkovo sejo, »je vlog kljub dodatnim 500.000 evrom (za manjšino je Rim za leto 2026 dodelil 10.500.000 evrov, se pravi 500.000 evrov več kot doslej) seveda veliko več v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi, zato se bomo ponovno sestali na drugi seji.« Datuma v ponedeljek še niso določili.
Med ukrepi za videmsko pokrajino velja omeniti rezervacijo v višini 150.000 evrov za osebje Inštituta za slovensko kulturo v Špetru v pričakovanju razvoja dogodkov, saj se želi razumeti, ali bo inštitut postal konzorcij ali bo dobil drugačno obliko, je dejal Roberti. Po 50.000 evrov bo šlo skupnostima gorskega območja za Nadiške in Tersko dolino ter za Kanalsko in Železno dolino za razpise za kmetijske in gospodarske dejavnosti, po 51.850 evrov pa bosta prejela Kmečka zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje za sedeža v Čedadu, 25.000 evrov bo šlo za nakup stavbe v Bardu, kjer bi potekale slovenske kulturne dejavnosti, 30.000 evrov je bilo predvidenih za ureditev novih prostorov Glasbene matice v Špetru, prispevek je bil predviden tudi za občine videmske pokrajine za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, medtem ko bo združenje Don Eugenio Blanchini prejelo 8000 evrov za dopolnilni pouk slovenščine v šolah na ozemlju videmske pokrajine.
Člana komisije sta tudi predsednika krovnih organizacij Nives Cossutta (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij). Cossutta opozarja na težavo, ki jo predstavlja dejstvo, da lahko vloge prispejo tudi v zadnjem trenutku, kar postavlja člane komisije v zelo težko situacijo, saj ne morejo odločati, če še nimajo jasne slike, zato je sedanji sistem problematičen. Bandelj, ki je potek seje ocenil pozitivno, saj je po njegovih besedah potekala usklajeno, pa ne vidi velikih težav v tem, da mnoge vloge prihajajo v zadnjem trenutku, saj se je že zgodilo, da so sklepanje o porazdelitvi preložili na novo sejo. Predsednik SSO je tudi skeptičen glede možnosti spremembe sistema.