Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Presenečenje na Dunaju: zakon napisali tudi v slovenščini

Prelomna odločitev parlamenta: prvič po letu 1918 besedilo zakona ni samo v nemščini

Dunaj |
10. nov. 2020 | 12:16
Dark Theme

V Avstriji se očitno le še dogaja tudi kaj zgodovinskega. Verjetno prvič po letu 1918, torej po propadu avstro-ogrske monarhije, ko je bilo 16 priznanih jezikov, so zakon napisali v nemščini in v še enem od jezikov priznanih manjšin – v slovenščini.

Konkretno: gre za zakon o plebiscitnem daru za Koroško ob letošnji stoti obletnici plebiscita, s katerim Republika Avstrija namenja slovenski manjšini in vsem občinam na področju tedanje plebiscitne cona A štiri milijone evrov za investicije v infrastrukturo ter za projekte, ki naj bi pospeševali sožitje med narodoma na jezikovno mešanem ozemlju dežele Koroške. Kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, bo zakon objavljen na uradni strani urada avstrijskega kanclerja in pravnem informacijskem sistemu RIS. Avstrijski parlament naj bi o zakonu glasoval prihodnji teden.

Nepričakovana poteza dunajske politike je v sporočilu za javnost že pohvalil Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in ob tem izrekel svoje priznanje zveznemu kanclerju Sebastianu Kurzu, pobudniku podkanclerju Wernerju Koglerju, pravosodni ministrici Almi Zadić in državnozborski poslanki zelenih, Slovenki Olgi Voglauer. »Prizadevanja Narodnega sveta koroških Slovencev za priznanje slovenščine kot drugega deželnega jezika na južnem Koroškem se bodo še toliko bolj nadaljevala,« je dodal predsednik NSKS Valentin Inzko.

Za državnozborsko poslanko Olgo Voglauer pa ima zakon, napisan dvojezično, »vsekakor močno simboliko«. Dvojezična objava ima namen olajšati uporabo prava za pripadnike narodne skupnosti in urade, je pojasnila. »Tu so začrtali novo pot in tako naj bi ostalo tudi v prihodnje,« je še poudarila Voglauerjeva.

Kot je znano, dvojezičnega pravnega besedila v zveznih zakonih ni mogoče najti ne v prvi ne v drugi avstrijski republiki, prav tako ne v deželni zakonodaji na Koroškem. Redki primeri so občinske odločbe, toda tudi v povsem (še) slovenskih občinah slovenski jezik vse bolj izginja iz uradnih dokumentov. Niti zapisniki sej občinskih svetov niso več dvojezični, niti v Selah, Globasnici ali Bilčovsu. Tudi dvojezičnih izkaznic na Koroškem oz. v Avstriji ne izstavljajo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava