Rebalans potrjen, Pisani opozoril na nerešeno vprašanje zastopstva Slovencev

Za večino ukrep, ki potrjuje usmeritev v naložbe za zagotovitev rasti, za opozicijo pa manever, ki odraža težnjo po dajanju prednosti zasebnemu sektorju, po odmikanju od soočanja z resničnimi problematikami ter po iskanju konsenza v luči prihodnjih volitev. Tako bi se dalo strniti odzive na petkovo večerno izglasovanje poletnega rebalansa deželnega proračuna Furlanije - Julijske krajine za letošnje leto oz. triletje 2026-2028 v deželnem svetu FJK. Dokument je v poznih večernih urah podprlo 27 svetnikov desnosredinske večine, medtem ko je bilo proti 18 svetnikov opozicije, predstavnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani pa se je vzdržal, enak izid je doživelo glasovanje o gospodarsko-finančnem dokumentu (Defr).

Letošnji poletni rebalans znaša milijardo in 70 milijonov evrov, ki so, kot so sporočili iz tiskovnega urada deželnega sveta, takole razporejeni: sektor proizvodnih dejavnosti in turizma bo prejel okoli 130 milijonov evrov, od tega 80 milijonov za področje industrije, tudi za soočanje s kriznimi situacijami (osem milijonov bo šlo npr. za podjetja, ki proizvajajo gospodinjske stroje), in 50 milijonov za rotacijski sklad za podjetja Frie. Kmetijstvu bo šlo 94 milijonov evrov, od tega 40 milijonov za rotacijski sklad, okolju in energetiki pa 102 milijona evrov, od tega bo npr. 39 milijonov šlo za zaščito tal in preprečevanje hidrogeoloških tveganj.

Okoli 228 milijonov evrov bo šlo področju infrastrukture, prostorskega načrtovanja in mobilnosti: od tega bo skoraj 39 milijonov namenjenih šolskim stavbam, med ukrepi so tudi sredstva za energetsko učinkovitost stavb v zasebni lasti, za namestitev fotovoltaičnih naprav ter za nakup klimatskih naprav za otroške vrtce in jasli ter za stanovanja manj premožnih starejših oseb, ki prebivajo na gosto naseljenih območjih. Dobrih 54 milijonov pa bo šlo za cestno omrežje, tudi za izredno vzdrževanje mostov in viaduktov.

Za civilno zaščito so namenjeni dobri trije milijoni evrov, za kulturo in šport 67 milijonov, za izobraževanje, delo in družino skoraj 15 milijonov, za zdravstvo in socialo pa 125 milijonov evrov. Tu bo več kot polovica postavke – 70 milijonov evrov – šla za sprostitev gradbenih del na območju bolnišnice na Katinari pri Trstu, medtem ko bo npr. dobrih 38 milijonov šlo za posodobitev zdravstvenih storitev. Področje lokalne samouprave, varnosti in manjšinskih jezikov bo lahko koristilo 212 milijonov evrov, od tega bo glavnina namenjena ukrepom na ozemlju, med postavkami pa je, kot smo že poročali, tudi 1,5 milijona evrov za dejavnosti organizacij slovenske manjšine. Za področje premoženja in računalniških sistemov bo šlo 28 milijonov evrov, za področje financ pa 41 milijonov evrov.

Opozicija je kot že rečeno glasovala proti predlogu rebalansa, a z eno izjemo: vzdržal se je namreč svetnik SSk Marko Pisani, ki sedi v skupini DS, čeprav je zelo razočaran in kritičen do zadržanja desnosredinske večine, ki je zavrnila vse njegove popravke. Svoje zadržanje je v izjavi za Primorski dnevnik pojasnil z besedami, da je »skušal imeti držo, ki bi jo imel manjšinski predstavnik, če bi imel zajamčeno mesto v deželnem svetu FJK«. Sam je po lastnih besedah hotel s tem pokazati politični večini, da je treba urediti vprašanje zastopstva slovenske manjšine v deželnem svetu. Sicer je, vedno po lastnih besedah, to storil v dogovoru z načelnikom svetniške skupine DS Diegom Morettijem.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.