Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za elektronski ponatis kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!
Rižota z rdečim radičem in taleggiom
Rižota je tipična jed italijanskega severa, kjer so testenine, vsaj tiste industrijske, prišle na mizo prebivalcev komaj po prvi svetovni vojni. V Padski nižini so riž pripravljali na vrsto različnih načinov, vendar so rižote, pripravljene seveda z maslom, bile najbolj priljubljene. Olivno olje je bilo npr. v Piemontu in Lombardiji skoraj neznano. Priljubljena je bila tudi polenta, a recimo nekako bolj v vzhodnih deželah. Rižote so pripravljali z vsem, kar so imeli na voljo: klobasami, žabami, slanino, raznimi zelišči, sladkovodnimi ribami in še bi lahko naštevali.
Zanimiva rižota, predvsem zaradi dveh sestavin, ki prihajata iz dveh različnih dežel je tista z rdečim radičem iz Trevisa in sirom taleggio, ki je tipičen za Lombardijo, pridelujejo pa ga tudi v okolici Trevisa, tako da bi lahko rekli, da je ta jed bolj tipična za Benečijo, kot za Lombardijo.
Za rižoto z rdečim radičem in taleggiom potrebujemo (za 4 osebe):
350 g riža (po možnosti vrste arborio ali carnaroli)
liter čiste zelenjavne juhe (tudi iiz kocke)
300 g rdečega radiča
150 g taleggia
2 šalotki
pol kozarca suhega belega vina
maslo
sol
poper
Radič operemo, odstranimo zunanje trde liste in ga grobo nasekljamo, potem ko smo ga obrisali s kuhinjskim papirjem. Taleggiu odstranimo skorjo in ga narežemo na kockice.
V širši posodi razpustimo maslo in na njem prepražimo, na nizkem ognju, zelo tenko sesekljani šalotki. Ko sta čebulici porumeneli, okrepimo ogenj in v posodo nasujemo riž, ki naj se prepoji z maščobo. To bo trajalo kvečjemu minutko, nakar ga moramo politi z vinom in pustiti, da popolnoma izpari.
Sedaj lahko prilijemo 3-4 zajemalke vroče zelenjavne juhe in dobro premešamo.
Rižoto občasno premešamo z leseno žlico in ko riž vpije skoraj vso tekočino, prilijemo še nekaj juhe, ne smemo pa pustiti, da se riž posuši preveč.
Koliko časa se bo rižota kuhala, je odvisno od vrste riža, čas kuhanja gre od 15 do 18 minut, ponavadi je čas kuhanja označen na embalaži. Pet minut pred koncem vmešamo sesekljan radič in kuhamo dokler bo riž kuhan „al dente«. Ob koncu vmešamo še narezan sir in pol zajemalke juhe, dobro premešamo, poskusimo, če je jed dovolj slana, popopramo in posodo odstavimo.
Rižota naj počaka, pokrite, dve do tri minute, nakar jo lahko ponudimo.
Na isti način, vendar brez radiča, lahko pripravimo tudi rižoto z gorgonzolo, ki bo bolje uspela, če uporabimo pol pikantne in pol sladke gorgonzole.
V vsakem primeru odsvetujem uporabo smetane, s katero bi jed postala odločno težje prebavljiva.
Dober tek!
Ivan Fischer