Vsaj začasno ne bodo krčili slovenskih ravnateljstev

Italijanski senat je v sredo izglasoval zakonski osnutek, ki se med drugim dotika tudi vprašanja števila ravnateljstev slovenskih oz. dvojezičnih šol, ki so se, vsaj do leta 2027, izognile racionalizaciji šolske mreže, za katero se je leta 2023 odločila italijanska vlada. Dokument, o katerem je tekla beseda, je zakonski osnutek št. 1384, ki v zakon spreminja zakonsko uredbo št. 208 z dne 31. decembra 2024 o nujnih organizacijskih ukrepih za soočanje s posebno izrednimi situacijami ter o izvajanju Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Zakon je že pred časom izglasovala poslanska zbornica, v sredo pa ga je potrdil tudi senat, pri čemer je vlada svoj predlog vezala na zaupnico: osnutek je tako na 170 prisotnih podprlo 105 senatorjev, proti jih je glasovalo 64, vzdržal pa se je eden.

Izglasovani zakon ima samo en člen, v prilogi pa so navedene spremembe k besedilu decembrske zakonske uredbe, pri čemer so devetemu členu dodali še člen št. 9-bis, ki govori o ureditvi šolske mreže. Člen vsebuje tudi odstavek št. 83-octies, ki določa, da dežela Furlanija - Julijska krajina za šolski leti 2025/2026 in 2026/2027 lahko pri racionalizaciji šolske mreže za šole s slovenskim učnim jezikom naredi izjemo v zvezi s krčenjem števila ravnateljev in vodij uprav. Medministrska uredba št. 127 z dne 30. junija 2023 je namreč za slovenske šole predvidela krčenje števila ravnateljstev za tri enote do leta 2027, tako da bi na koncu v FJK imeli le enajst samostojnih šol namesto sedanjih 14.

Ob tem je stranka Slovenska skupnost v sporočilu za javnost izrazila veliko zadovoljstvo nad »dokončno rešitvijo« vprašanja ravnateljstev, potem ko je desnosredinska vlada Giorgie Meloni na predlog ministra za izobraževanje Giuseppeja Valditare že v začetku januarja odobrila uredbo, s katero je preklicala krčenje števila ravnateljstev slovenskih šol. Pri tem stranka lipove vejice poudarja pomen, ki ga je za to imel sestanek 10. decembra lani v Rimu med ministrom Valditaro na eni ter predstavniki SSk, paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Uspeh pripisuje SSk sodelovanju z Južnotirolsko ljudsko stranko SVP.

Hkrati pa je deželno tajništvo SSk zelo kritično do slovenske senatorke Demokratske stranke Tatjane Rojc, ki je glasovala proti odobritvi omenjenega zakona, ter ocenjuje njeno zadržanje za »povsem nerazumljivo in nesprejemljivo«. Senatorka očitkov SSk ni hotela preveč komentirati.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.