Slovenska šola pod udarom številk in nerešenih vprašanj

V štirih letih se je populacija otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih vrtcev v Furlaniji - Julijski krajini zmanjšala za 120 otrok (od 830 v šolskem letu 2019/2020 do 710 v letošnjem šolskem letu 2022/2023), število učencev v osnovnih šolah pa za 245 (od 1682 v šolskem letu 2019/2020 do 1437 v šolskem letu 2022/2023), vpisi za prihodnje šolsko leto pa kažejo, da se trend upadanja v glavnem ne bo ustavil. Številke prvo in drugostopenjskih (nižjih in višjih) srednjih šol se sicer še držijo na razmeroma vedno enaki ravni, v prihodnje pa bo krivulja začela iti navzdol tudi tam. Ob tem se kaže osip npr. pri prehodu iz prvostopenjske na drugostopenjsko srednjo šolo, kjer je pri vpisu za prihodnje šolsko leto na Goriškem le polovica nižješolcev izbrala študij na slovenskih višjih srednjih šolah. Od 31 slovenskih oz. dvojezičnih osnovnih šol jih samo osem razpolaga z vsemi petimi razredi, nekatere šole so to samo po imenu, marsikateri razred pa po številu učencev ne odgovarja niti znižanim standardom, ki so po italijanski zakonodaji predvideni za območja, kjer živijo manjšine. Glede številk šole marsikje rešujejo učenci iz neslovenskih oz. italijanskih družin. To izhaja iz podatkov, ki jih je 17. aprila popoldne na omizju o šolstvu, ki ga je sklicala senatorka Tatjana Rojc in je potekal v prostorih deželnega sveta FJK v Trstu, predstavil vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini.

Od leta 2020 se šole soočajo z demografskim padcem, pri čemer so samo letos izgubile sedem osnovnošolskih razredov. Marsikatera šola ima vsega skupaj le okoli 20 ali malo več učencev, na Vrhu na Goriškem pa le 12, kar ni zdravo, meni Giacomini. K temu je treba dodati še sistemska nerešena vprašanja slovenskega šolstva v Italiji, kot so neprilagojena državna zakonodaja, neizvajanja zaščitnih določil, vloga Urada za slovenske šole, neaktualnost šolske mreže ter nenehne zakonske novosti in reforme brez predhodnega pogajanja. Gre za vprašanja, s katerimi ne bi smeli bremeniti ravnateljev ali jih prepuščati skupinam posameznikov, položaj mora narodna skupnost nadzirati oz. upravljati ter skrbeti za racionalno porazdelitev prisotnosti na ozemlju, meni Giacomini. Prvi koraki so bili storjeni že na omizju 17. aprila: v teku meseca dni bi moral biti sklican sestanek z župani zainteresiranih občin, dalje se načrtuje priprava pravnega okvira oz. enotnega besedila o slovenskem šolstvu, ki naj bo prilagojeno stvarnim razmeram, pa tudi sklic deželne konference o slovenskem šolstvu.