Sončni mrk bo videti tudi v naših krajih

Če se bo jutri zvečer tik pred sončnim zahodom komu zdelo, da je nenavadno temno, mu zaradi tega ni treba skrbeti. Za razliko tega, kar so verjele številne starodavne civilizacije, ne gre za znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, pač pa za sončni mrk. V večjem delu Evrope – tudi v Italiji in Sloveniji – bo eklipsa vidna le delno, le v nekaterih predelih stare celine pa bo lunina senca popolnoma zakrila sonce.

Sončni mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo in nanjo vrže svojo senco, zaradi česar se ustvari nenavaden mrak. Kot so pojasnili pri Vesoljski agenciji ZDA Nasa, se to zgodi, ker je, čeprav je Sonce približno 400-krat večje od Lune, to tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje. Če se zato nahajamo na določenem mestu, se zato zdi, da Luna popolnoma prekrije Sonce, pri čemer postane vidna njegova zunanja atmosfera, imenovana korona. Sončni mrki so nekakšno »kozmično naključje«, so še pojasnili pri Nasi.

Delni sončni mrk bo pri nas viden v večernem času, je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna. Mrk se bo začel okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila okrog 20.15, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera.Sonce bo v Trstu zašlo ob 20.13, v Gorici ob 20.19, v Vidmu in na Trbižu ob 20.21.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da sončna očala niso primerna za opazovanje mrka, prav tako ne maske za varjenje ali drugi improvizirani pripomočki, kot so denimo sajasto steklo, CD plošče, rentgenske slike, fotografski filmi ali folije za okna.

Na YouTube kanalu italijanskega Nacionalnega inštituta za astrofiziko (INAF) bo neposredni prenos mrka: jutri bo od 19.30 dalje dostopen na naslovu tinyurl.com/dkeyeuda.

Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav v noči z 12. na 13. avgust, se pravi po sončnem mrku.