»Trmasti sciavi« so si po oceni fašistov zaslužili kazen

Italijanski otoki, ki so pred drugo vojno in do kapitulacije Italije 8.9.1943, gostili antifašiste, ki so bilo tam konfinirani, so se povezali v mrežo »otokov konfinacij«. Pobudo zanjo je dalo vsedržavno združenje političnih preganjencev antifašistov (ANPPIA), ki si nadeja, da bi se otoki povezali med sabo in promovirali svojo zgodovino v času fašizma. Turisti, ki poleti obiščejo otoke, sploh ne vedo, da so tam med fašizmom prisilno prebivali antifašisti.

V mrežo so pristopili Ustica, Ventotene in Santo Stefano, Ponza, Lipari ter Tremitski otoki. Predstavitev te zanimive in hvalevredne pobude je v senatu gostila podpredsednica zgornjega doma parlamenta Anna Rossomando iz vrst Demokratske stranke. Predstavitev je vodil predsednik ANPPIA Spartaco Geppetti, cilje in namene pobude je predstavil zgodovinar Claudio Natoli.

V senatu so predvajali krajši videoposnetek o težkih življenjskih pogojih konfinirancev. Omenili so tudi slovenske in hrvaške antifašiste, ki so morali prisilno zapustiti svoje domove in družine le zato, »ker so ljubili svojo domovino in svoj jezik«. To so bili »trmasti sciavi, ki so si zaslužili kazen« je o njih pisalo v policijskih kartotekah fašistične diktature, je bilo slišati na rimski predstavitvi.

V vseh otokih, ki so pristopili k pobudi, so bili internirani tudi Slovenci in Slovenke. Koliko jih je točno bilo, ni znano, gotovo pa zelo veliko v času od zmagoslavja fašizma v letih po prvi svetovni vojni vse do kapitulacije Italije v začetku septembra 1943. Mnogi Slovenci so se v konfinaciji družili z vidnimi italijanskimi antifašisti, kot sta bila bodoči predsednik republike Sandro Pertini in predsednik ustavodajne skupščine Umberto Terracini.