V Kolumbiji slavil levičar Petro

V Kolumbiji je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev slavil levičar Gustavo Petro, ki je osvojil 50,4 odstotka glasov pred protikandidatom Rodolfom Hernandezom, ki ga je podprlo 47,3 odstotka volivcev. Petro, nekdanji župan Bogote, je obljubil »resnične spremembe« in »vlado upanja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Z današnjim dnem se Kolumbija spreminja, Kolumbija je drugačna,« je v prvi izjavi po objavi volilnih izidov 62-letni Petro dejal množici svojih podpornikov. Po njegovih besedah je zmagala politika upanja, sprememba pa pomeni »odpiranje priložnosti za vse Kolumbijce«.

»Vlada, ki bo nastopila 7. avgusta, bo vlada življenja, miru, socialne in okoljske pravičnosti,« je dejal Petro, ki bo na položaju predsednika države nasledil Ivana Duqueja.

Petro, nekdanji član levičarske gverilske skupine in nekdanji župan Bogote, je za skoraj 700.000 glasov prehitel svojega protikandidata Hernandeza, ki je kampanjo temeljil na boju proti korupciji in ideji vitke države.

Hernandez je že priznal poraz in izrazil upanje, da bo njegov nasprotnik »znal voditi državo in da bo zvest svoji protikorupcijski retoriki«.

Petro je med volilno kampanjo obljubil korenite gospodarske in socialne spremembe. Med drugim je napovedal, da želi omejiti proizvodnjo nafte, okrepiti turistični sektor in povišati davke za podjetja.

Te predsedniške volitve pomenijo konec vladavine konservativnih in liberalnih elit, ki so v četrtem največjem latinskoameriškem gospodarstvu na oblasti že dve stoletji, poroča AFP. Izzivi za novega predsednika so veliki, saj Kolumbija trpi zaradi posledic pandemije covida-19 in inflacije, pa tudi zaradi socialne neenakosti in ponovnega poslabšanja varnostnih razmer, zaradi česar se pojavljajo skrbi o vnovičnih spopadih med vojsko in številnimi oboroženimi skupinami.

Od leta 1964 do leta 2016 je namreč v državi potekala državljanska vojna med vlado in levičarskimi paravojaškimi skupinami, v kateri je umrlo 220.000 ljudi, na milijone pa je bilo razseljenih. Zaradi nasilja gverilskih skupin so bili levičarski politiki kljub velikim družbenim razlikam na slabem glasu.