»Zamere in maščevanja so danes prevladujoč jezik v politiki«

Včeraj je sodišče v Washingtonu že zaslišalo 31-letnega Cola Tomasa Allena, ki je v soboto zvečer oborožen s strelnim orožjem in noži želel vdreti v dvorano hotela Hilton, kjer je bilo zbranih več sto udeležencev večerje združenja dopisnikov Bele hiše. Tam je bil tudi predsednik ZDA Donald Trump s soprogo Melanio, poleg njega pa še podpredsednik JD Vance, državni sekretar Marco Rubio in drugi državni sekretarji in veleposlaniki, med njimi tudi slovenski ambasador Iztok Mirošič.

Za komentar sobotnega dogodka v širšem kontekstu ameriške družbe in demokracije smo se obrnili na Elisabetto Vezzosi, profesorico zgodovine ZDA na oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Vprašali smo jo, ali je pogostost poskusov atentata in resnih varnostnih incidentov v drugem Trumpovem mandatu pojav, ki je povezan s krizo demokracije ali s samim predsednikom ZDA. Naša sogovornica meni, da sta zadevi povezani, saj je Trump z nasilno retoriko tako močno okrepil politično polarizacijo, da je v tem zgodovinskem trenutku ni mogoče odpraviti.

»Priča smo agresivnemu jeziku, ki ni le neprimeren, ampak namerno žaljiv do ljudi in družbenih skupin, ki razmišljajo drugače kot ameriška administracija. Vsaka tovrstna žalitev je zdaj tudi legitimirana, saj se Trump v svojem drugem mandatu počuti močnejšega kot v prvem in je prepričan, da lahko počne, kar želi,« je povedala dr. Vezzosi.

Smo torej priča normalizaciji nasilja, ki se iz politike seli v družbo? Vezzosi se s tem strinja, čeprav dodaja, da so ZDA, zlasti zunaj velikih mest, zelo nasilne. A tudi v drugih državah je nasilja zelo veliko. »Posledično prevladuje politika močnejšega. Diplomacija je popolnoma izginila, pogajalske mize so prazne. Zamere in maščevanja so danes prevladujoč jezik v politiki,» je povedala.

Zanimalo nas je še, ali bi lahko vnovični poskus atentata na Trumpa vplival na njegovo priljubljenost med volivci, ki je po dobrem letu predsednikovanja padla na okoli 30 odstotkov. Profesorica Vezzosi meni, da bi se lahko podpora dvignila, a le za las. »Nič ne kaže, da bi lahko imel sobotni dogodek za Trumpa pozitiven učinek, denimo v pričakovanju na novembrske vmesne volitve. Edino, kar bi lahko v trem trenutku dvignilo podporo volivcev, bi bil konec vojne v Ukrajini, če bi bil Trump glavni posrednik, ali morebitna delna zmaga v vojni proti Iranu, saj popolna zmaga ni več mogoča,» je komentirala.

Elisabetta Vezzosi je še opozorila, da se del gibanja MAGA oddaljuje od predsednika, in sicer iz treh razlogov: zaradi vojne v Iranu, visokih življenjskih stroškov, ki so posledica slabe gospodarske politike, in afere okoli Epsteinovih dosjejev. »Povezava z nekdanjim spolnim prestopnikom ni še jasna, zato je pod vprašajem Trumpova moralnost, ki je v ZDA pomembna tema,» je razložila. Po njenem mnenju je ključno tudi sporočilo, ki ga je atentator odposlal svojcem, in v katerem je zapisano, da ni več pripravljen dovoliti, »da pedofil, posiljevalec in izdajalec umaže moje roke s svojimi zločini«.

»To so seveda zelo močne besede. Vendar obstaja del gibanja MAGA, ki razmišlja v to smer. V ZDA se širi zavedanje, da ta predsednik ni sposoben zagotoviti demokratičnega življenja in varnosti v državi,» je še dodala dr. Vezzosi.

Sobotno streljanje ni vplivalo na program štiridnevnega obiska britanskega kralja Karla III. v ZDA. Včeraj se je namreč z ženo Camillo sestal na čajanki z ameriškim predsedniškim parom, danes pa bo nagovoril oba domova kongresa. Povod za obisk, ki poteka ob poostrenih varnostnih ukrepih, je 250. obletnica deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 britanskih kolonij razglasilo neodvisnost. Glavni cilj diplomatske misije pa je umiritev odnosov med državama, ki so se zaostrili po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Donald Trump je namreč evropske zaveznike, med njimi tudi britanskega premierja Keira Starmerja, kritiziral, ker ga niso podprli v vojnih operacijah, in jim zagrozil s povračilnimi ukrepi.