»Zgodovina je dokazala, kje je bil začetek vsega zla«

»V imenu Slovencev in Italijanov, ki jih imam čast predstavljati v italijanskem parlamentu, ter v svojem lastnem mi dovolite, da se vam zahvalim za vsa prizadevanja, da bo stoletnica požiga Narodnega doma dogodek globokega simbolnega pomena tako v razmerju do zgodovine same kakor tudi zaupanja v prihodnost. Vaš obisk v Trstu bo dejanje, na katerega smo čakali zelo dolgo, ki zapolnjuje praznino, podčrtuje pa tudi nov čas znotraj bilateralnih odnosov med državama in je posebno pomemben za obe skupnosti, ki sobivata na tem ozemlju.«

Tako se glasi začetek pisma, ki ga je slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc poslala predsednikoma Italije in Slovenije Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju. Pismo, ki ga je naslovila tudi na javnost, je tako nadaljevala: »Odločitev za simbolni postanek pred spomenikom Bazoviškim junakom ob devetdeseti obletnici smrtnih obsodb, ki jih je izreklo Posebno sodišče leta 1930, ter pred državnim spomenikom bazovskega šohta potrjuje obenem visok izraz človečnosti in poklona padlim, medsebojnega razumevanja in mirnega sožitja. Primorska, posebej t.i. Julijska krajina, je bila zaznamovana z globokimi ranami, katerih posledice nosimo še danes, po skoraj sto letih. Vaša prisotnost v Trstu bo zapečatila vrnitev Narodnega doma v last slovenski narodni skupnosti ob stoletnici požiga, kar pomeni priznanje krivic in začetka nasilja nad Slovenci. Obenem sem prepričana, da bosta postanka v Bazovici tudi dokaz visoke civilizacijske kulture obeh republik, ki brezpogojno zavračata vsako obliko nestrpnosti ter zagovarjata vrednoto sožitja in pravico, da vsak član skupnosti, ki stoletja sobivata na tem ozemlju, goji svoj spomin in svojo bolečino, žaluje za svojimi žrtvami, ki smo jim dolžni spoštovanje. Zaradi tega dojemamo 13. julij 2020 kot trenutek visoke etične vrednosti. Zgodovina je dokazala, kje je bil začetek vsega zla, ki je zaznamovalo prvo polovico dvajsetega stoletja. Po tem zgodovinskem dnevu bo vsakdo, ki verjame v raznolikost znotraj enotnosti, lahko prepričan, da bo tudi Trst dokončno obrnil stran, potrdil svojo večjezičnost in večkulturnost, demokratičnost in svobodoljubje ter dokončno izoblikoval svoje poslanstvo v skupni evropski prihodnosti,« je v pismu predsednikoma zapisala senatorka.