Torek, 16 april 2024
Iskanje

Življenja brez glasbe in umetnosti si ne zna predstavljati

Prosto po Proustu z organizacijskim tajnikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Evgenom Banom

Trst |
9. maj. 2021 | 8:50
Dark Theme

Evgen Ban (1974) je danes dinamičen organizacijski tajnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Pred tem je uspešno kratkočasil občinstvo zasebnih italijanskih TV postaj, pel v skupini Status Symbol, igral košarko pri domačem Kontovelu, diplomiral na tržaški filozofski fakulteti ...

Katera je vaša največja odlika?

Če bi odgovoril racionalno, bi posnemal tiste, ki so odgovorili, da svojih odlik ne poznajo, ker naj bi le te presojali drugi. Odgovoril bom iskreno: če se pogledam v ogledalo, bi rekel, da sta poleg dih jemajoče lepote moji največji odliki kreativnost in ... ironija.

Katero odliko najbolj cenite pri moškem?

Brez dvoma humor. Mogoče tudi poštenost. Moški brez humorja je za svet izgubljena priložnost, brez poštenosti pa je reva.

Katero odliko najbolj cenite pri ženski?

Všeč so mi odločne, svobodne ženske. Borke, ki se ne bojijo življenja.

Katera je vaša največja šibkost?

Slaščice. Obožujem jih. Ne kadim, ne pijem kave, tudi alkohola ne zaužijem preveč. Sem pa sladkosned.

Kaj najraje počenjate?

Rad se igram z otrokoma. Rad berem, pojem, telovadim ob zgodnjih jutranjih urah, gledam filme. Pred pandemijo sem rad zahajal na Rouno na košarkarske tekme Kontovelove članske ekipe. Ko sem imel več prostega časa, sem se rad kratkočasil z igranjem bobnov.

Česa vas je najbolj strah?

Hudih bolezni. In dejstva, da ne bi uspel uresničiti vseh svojih projektov.

Kako si predstavljate popolno srečo?

Vila na grškem otoku tik ob morju v družbi svoje družine, najdražjih prijateljev in zanimivih ljudi z vseh koncev sveta. Bend na terasi igra moje najljubše pesmi. Občasno se jim pridružim in zapojem. Zabava se spremeni v pravi muzikal, kjer vsi pojejo in plešejo – kot v ameriških filmih.

Kako pa največjo nesrečo?

Današnji svet je zapleten. Polno je krivic, sovraštva, jeze. To so največje nesreče našega časa. Še slabše pa bi bilo, če bi živeli brez glasbe, brez domišljije in brez pripovedovalcev zgodb. Življenja brez glasbe in umetnosti si ne znam predstavljati.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava