»ZKB želi ostati banka skupnosti«

14. maja bo v Kinemaxu v Tržiču potekal občni zbor Zadružne kraške banke Trst Gorica, ki bo po štirih letih končno spet v prisotnosti. Banka je tudi v lanskem poslovnem letu izboljšala kazalce in se uvrstila v prvo kakovostno skupino, kar je sad tudi posodobljenega poslovnega modela in reorganizacije delovanja. Obseg vseh vlog in posojil je porasel za 77 milijonov evrov oz. 6,4 odstotka in znaša zdaj skupaj 1,3 milijarde evrov. Nova posojila znašajo 107 milijonov evrov, odprtih je bilo 1625 novih računov oz. za štiri odstotke več, tako jih je zdaj vsega skupaj 19.700. Dobiček pa znaša 2,8 milijona evrov, kar je 140 odstotkov več kot v prejšnji poslovni dobi. Še vedno pa želi ZKB ostati banka skupnosti in bo podpirala tiste projekte, ki bodo šli v smer kakovosti in povezovanja, pravita predsednik upravnega odbora Adriano Kovačič in direktorica Emanuela Bratos.

V teh treh letih so zaradi pandemije oz. dejstva, da ste morali z varčevalci in člani poslovati bolj po spletu, prišle določene prednosti, ljudje so se navadili bolj na spletne, digitalne in mobilne storitve ...

Bratos: Gotovo, pandemija je izredno pospešila ta proces, za katerega se je resnici na ljubo banka odločila že pred leti, ko je odbor sklenil, da posodobi vse naše podružnice z bančnimi avtomati, ki predvidevajo ne samo dvig denarja, ampak tudi polog čekov in razne druge operacije. Uporaba teh pa se je bistveno povečala in izboljšala ravno v času pandemije in se iz leta v leto izboljšuje. To nam je tudi omogočilo, da spremenimo urnike naših blagajn oziroma operativo z gotovino. Tako so se sprostili nekateri profili, ki so bili potem pripravljeni za višjo stopnjo svetovanja.

To pomeni, da kdor ne uspe slediti tako hitremu razvoju, recimo starejši, ne ostane nazaj, zanje imate še vedno posebno pozornost.

Bratos: Seveda, zaradi tega skušamo v vsaki podružnici obdržati urnik klasične blagajne, čeprav ne vsak dan, vsak dvakrat ali trikrat na teden. Vzporedno so se pa tudi člani, stranke in še posebej starejši sprijaznili s tem, tudi število pogodb in bank je na primer v tem obdobju izredno naraslo.

Sodeč po številkah, je porast zaslediti dejansko povsod: pri kreditih, pri vlogah, posojilih, računih. V oko pade porast dobička za 140 odstotkov. Je to sad vsega tega, kar ste povedali, ali je še kaj drugega?

Bratos: Je gotovo sad vsega tega, kar smo povedali, v zadnjem delu leta 2022 pa je treba prišteti še povišanje obrestnih mer, ki je v zadnjem trimesečju postalo očitno.

Treba je tudi povedati, da je bil ob koncu leta odbor pred izbiro, ali višji dobiček registrira in zaključi bilanco s še višjim dobičkom, ali pa da nastali dobiček previdnostno izkoristi vnaprej za nekatere postavke, kot je kritje nerednih kreditov. V naših načrtih je bila začetno zaključiti postavko za kritje nerednih kreditov približno na dveh milijonih negativno, potem pa smo se ob koncu lega odločili, da raje to postavko raje zvišamo in smo dodali dober milijon. Tako imamo neizterljivih terjatev kritih preko 92 odstotkov, dvomljivih pa 72 odstotkov. Celotno kritje nerednih kreditov znaša 80 odstotkov.

Kovačič: Porast posojil je največji uspeh, ki ga je dosegla banka. Vedno je treba pomisliti, da delamo na tržišču, kjer so tudi druge banke in zaradi tega dosegati take številke je majhen čudež, da taka naša majhna ZKB Trst Gorica uspe doseči tak uspeh.

Bratos: Jasno je, da so tudi sad neke bistvene reorganizacije in znatnega pomlajevanja našega kadra. To se potem tudi pozna pri standardu dela, dojemanju itn.

Kako se je odnos z ozemljem kazal v zadnjem letu, kako ste prišli naproti zahtevam in potrebam?

Kovačič: Vedno pravim, da je ZKB Trst Gorica banka skupnosti in zato skušamo obdržati in omogočiti nove povezave znotraj skupnosti. Če smo v letu 2021 dali 198.000 evrov sponzorstev in podpor, smo jih lani dali 258.000, kar je 60.000 evrov več kot leto prej. Predvsem nas zanimajo projekti, ki gredo v kakovost, združevanje moči za ohranjanje naše identitete in tradicij.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.