Samo Sanzin za reformo: Žreba se ne da manipulirati kot volitve

Goriški odvetnik Samo Sanzin predstavlja argumente za potrditev pravosodne reforme, ki bo sprejeta, če bo 22. in 23. marca na referendumu večina glasujočih prekrižala "da". V današnjem Primorskem dnevniku smo predstavili tudi stališča nasprotnika pravosodne reforme, intervju s tržaškim odvetnikom Radom Racetom lahko preberete na tej povezavi.

Kako reforma izboljšuje pravosodje v razmerju do prebivalcev?
Prvi cilj reforme je dokončanje spremembe pravosodnega sistema, ki je veljal v času fašizma, ko sta bila tožilec in sodnik na isti strani in sta zastopala državo (inkvizitorni sistem), in njegovo preobrazbo v demokratični sistem, kjer so zagotovljene človekove pravice obdolženca. Med temi je pravica do obrambe in poštenega sojenja.Tak sistem predpostavlja, da sta poziciji tožilca in sodnika strogo ločeni, tako da sta tožilec in obramba v enakem položaju pred nepristranskim in neodvisnim sodnikom. Danes pa so sodniki in tožilci še vedno kolegi, pisarne imajo v istih stavbah, do položaja pridejo z istimi natečaji in o njihovih karierah in disciplinskih postopkih odločajo isti organi.

Kakšni bodo učinki dokončne ločitve karier?
Dokončna ločitev karier z enakopravnostjo tožilstva in obrambe pred sodnikom je danes predvidena v 22 od 27 članic EU. V Italiji se 55 % procesov, v katerih sodnik za predhodno obravnavo na predlog tožilca obdolženca napoti na sojenje, konča z oprostilno sodbo. To pomeni, da sodniki ne presojajo, če sploh obstaja utemeljeno pričakovanje za obsodilno sodbo, ki je pogoj za napotitev na sojenje, pač pa obdolžence direktno pošiljajo na sojenje. Kot rečeno, so sodniki in tožilci kolegi, zato sodniki sistematično potrjujejo opravljeno delo tožilcev in jim omogočajo sojenje v primerih, ki se izkažejo za nekonsistentne za obsodbo. Za nedolžne državljane velikokrat to pomeni uničenje karier, družin, ogromne stroške za odvetnike in izvedence. Ko pa v tako velikem številu primerov po dolgotrajnih procesih pride do oprostitve, se nedolžnim nihče ne opraviči, saj sodniki za svoje početje ne odgovarjajo, niti disciplinsko, čeprav je statistika njihovih napak visoka. Napake bi se lahko fiziološko zgodile v par odstotkih primerov, ne pa v 55 % teh. Sodniki torej pokrivajo kolege tožilce pri neustrezno opravljenih preiskavah, drugače bi bili lahko negativno ocenjeni pri svojem delu.

Kaj menite o metodi žreba za izbiro članov CSM?
Že Herodot je pred 2500 leti pisal o sistemu žreba kot o garanciji za neodvisnost. Žrebanje podpiram, ker se ga ne da manipulirati kot volitve. Žrebanje dejansko ne le premaga vse ugovore, ki bi se lahko pojavili pri izbiri predstavnikov v političnih strujah, ampak tudi pokaže prednosti, ki so same po sebi očitne, zlasti glede na ustavno bistvo in funkcijo CSM. Kot je pojasnilo ustavno sodišče, se značilnosti jurisdikcije nanašajo na vsakega posameznega sodnika, tako da se ta enakomerno porazdeli glede na usposobljenost in znanja med vse sodnike, ki so prav zaradi tega lahko vsi popolnoma enaki.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku