Tržaški odvetnik Rado Race predstavlja argumente proti potrditvi pravosodne reforme, ki bo zavrnjena, če bo 22. in 23. marca na referendumu večina glasujočih prekrižala "ne". V današnjem Primorskem dnevniku smo predstavili tudi stališča podpornika pravosodne reforme, intervju z goriškim odvetnikom Samom Sanzinom lahko preberete na tej povezavi.
Kako reforma izboljšuje pravosodje v razmerju do prebivalcev?Mislim, da pravosodna reforma za prebivalstvo ne bo oz. ne bi prinesla kakih vidnih izboljšanj. Tudi reforme procesov iz zadnjih let niso dale pričakovanih rezultatov. Sodstvo bi bolje delovalo, če bi imelo več resursov, več sodnikov, več javnih tožilcev in predvsem več administrativnega osebja na sodiščih. Postopki so dolgotrajni, tako kazenski kot civilni, ker na sodiščih ni dovolj osebja in reforme ne prinašajo novih delovnih mest in učinkovitosti. Reforme so večkrat kozmetične narave in ne zadenejo v črno. V tem smislu menim, da ni bilo in ni dovolj politične volje, da bi se delo sodstva ojačilo in to ne glede na vsakokratno koalicijo, ki je na vladi.
Kakšni bodo učinki dokončne ločitve karier?
Kakšni bodo ali bi bili učinki ločitve karier, ne vemo. Lahko pa ugibamo. Recimo, da je najbolj verjetno, da bi bili pod vplivom trenutne politike, kar ni dobro. Velik korak naprej bi bil, ne oziraje se na reformo, če bi bila javna tožilstva fizično ločena od sodišč; zdaj oboji uradujejo v istih palačah in so lahko v konstantnem stiku, kar postavlja obrambo v težji, podrejen položaj. Bolj kot moč ali oblast javnih tožilcev, ki jo imajo zaradi svoje funkcije, se postavlja vprašanje enakopravnega položaja obrambe, ki takega položaja nima. Verjetno bi bilo bolje okrepiti inštrumente obrambe in od javnih tožilcev pričakovati več poguma pri umiku od kazenskega pregona za zadeve, ki nimajo resne podlage. Bilo bi manj procesov, predvsem takih, ki se zaključijo z oprostilno sodbo.
Kaj menite o metodi žreba za izbiro članov CSM?
Žreb bi bil za sodni red "declassé", je bolj primeren za kako tombolo. Mislim, da je tu potreben kulturni skok in več spoštovanja med javnimi institucijami, bolj konkretno med politiko in sodstvom. Nihče ne sme misliti, da lahko dela, kar hoče: to mora veljati za politike, sodnike in javne tožilce.
Celoten intervju lahko preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku