Na Koroškem »mandi Friul«

Šentvid (nemško Sankt Veit an der Glan) je glavno mesto okrožja z istim imenom in največje naselje ob reki Glini v severnem delu Gosposvetskega polja. »Srečanje organiziramo, ker želimo, da novinarji od bližje spoznajo, kako in kje treniramo ter se sproščeno pogovorimo in družimo pred začetkom nove naporne sezone v A-ligi,« je pred odhodom na parkirišču stadiona Friuli (Dacia Arena) dejal generalni direktor Udineseja Franco Collavino.

Slovenski avtobus inšofer Dimitrij iz Batuj
Proti Koroški smo se čez Trbiž peljali z uradnim (slovenskim) avtobusom Udineseja. Šofer je Dimitrij (doma iz Batuj), ki je z videmskim klubom sodeluje že osem let. »V Vidmu so me lepo sprejeli. Od vsega začetka smo z Udinesejem delali maksimalno profesionalno in to je vodstvo kluba zelo cenilo in nam vsakič podaljšalo pogodbo. Mi jim nudimo najboljše pogoje. Stalno smo jim na razpolago. Uradni avtobusom smo opremili z najbolj modernimi napravami. Z Udinesejem nas veže še dveletna pogodba. Srčno upam, da jo bomo še podaljšali,« pravi Dimitrij, ki se z nogometaši med vožnjo sploh ne pogovarja. »Z igralci in drugimi se pogovarjamo le včasih, ko imajo čas in ko vem, da jih ne motim,« je razkril goriški šofer, ki je še dodal: »Zanimivo je, da tako v primeru zmag kot v primeru porazov je vzdušje v avtobusu podobno. Ni pretiranega veselja in niti pretirane žalosti. Vsi so zelo zbrani in odnos nogometašev je do skrajnosti profesionalen.«

Športni center Jacques-Lemans je pravi biserček
V Šentvidu ob Glini smo si ogledali jutranji trening varovancev oglejskega trenerja Gigija Delnerija. Na Koroškem je bilo petkovo jutro sončno in prijetno. Ni bilo soparno kot v furlanski nižini. Športni objekt Jacques-Lemans-Arena, ki ga upravlja Fußball Club Sankt Veit, je pravi biserček. Zgradbo je finančno podprlo domače podjetje Jacques-Lemans, ki je eno izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev ur. Že desetletja ponuja ure najvišje kakovosti. Leta 1975 sta ga ustanovila Alfred in Norbert Riedl. Njun cilj je bil proizvajati visokokakovostne ure po nižjih cenah od tistih na trgu. Blagovno znamko so skozi leta gradili na močnem marketingu. Kot uspeh na tem področju bi omenili predvsem sodelovanje ter proizvodnjo ur za blagovni znamki kot sta Formula 1 ter UEFA Champions League. In šentviški športni objekt so očitno zgradili na liniji Lemansove filozofije: glavno travnato igrišče s travnato površino in sodobno tribuno, dve pomožni travnati zelenici, veliko igrišče z umetno travo, travnato igrišče 7:7 in malo igrišče 5:5. Vsa igrišča so razsvetljena in predvsem energetsko avtonomna, saj so neuporabljeno površino pokrili s fotovoltaičnimi paneli. Ob igriščih pa stoji še telovadnica. »Podobnega športnega oziroma nogometnega središča nimamo v naši deželi,« je bil komentar kolegov. Glavno igrišče ima zelo funkcionalno in prijetno (nizko) tribuno z barom, ki ima pogled na igrišče. Take nismo še opazili v naši deželi.

Halfredsson ... v Maribor
Jutranji trening je bil zelo intenziven. Delneri je v pričakovanju prvega uradnega srečanja (tretji krog italijanskega pokala, 13. avgusta) preizkusil svoje nogometaše v igri na 2:2. Na koncu so bili Perica, Badu, Fofana in drugi izmučeni. Pred kosilom so se okrepčali z energetskimi napitki, jabolki in bananami, ki so jih imeli na razpolago pred slačilnico. Islandec Halfredsson je izkoristil nekajminutno pavzo in nemudoma poklical ženo na Islandijo. Udinesejev šofer Dimitrij nas je spomnil, da je Halfredsson igral za islandski FH Hafnarfjördur, ki bo v tretjem predkrogu lige prvakov igral proti Mariboru. »Emil (Halfredsson) me je vprašal, ali bi ga lahko peljal v Maribor,« je malo za šalo in malo zares dejal Dimitrij. Tudi Hrvat Stipe Perica je poklical »svoje« v Zadar. Prav pametni telefon je najboljši prijatelj nogometašev na pripravah, ki imajo precej dolgočasen ritem: treningi-počitek, hotel-igrišče. Po treningu je Gigi Delneri pokramljal z novinarji. Rade volje je spregovoril kar v oglejskem furlanskem narečju. Prav zaradi tega je med videmskimi navijači posebno priljubljen. Udinese sicer ni Barcelona, ki slovi po geslu »Més que un Club« (več kot klub). Mirne duše pa lahko napišemo, da je Udinese ponos Furlanov. Škoda, ker spletna stran kluba ni več tudi v furlanščini, kot je bila pred kratkim. Poleg italijanščine se je vodstvo odločilo še za angleški in španski jezik. »Patron« Pozzo je namreč v Angliji lastnik Watforda v Premier League, še do lanske sezone pa je v španski Ligi imel Granado, ki pa jo je prodal Kitajcem.

Kevin Lasagna se spominja gostovanja v Repnu
Udinese je v Šentvidu nastanjen v štirizvezdičnem hotelu Der Zeit, kjer so v petek ob uri kosila predstavili tri letošnje nove obraze: Albana Bizzarrija, Kevina Lasagno in Giuseppeja Pezzello. Predstavila sta jih odgovoren za medije Francesco Pezzella in športni direktor, nekdanji nogometaš Udineseja, Manuel Gerolin.
Kevin Lasagna je v zadnjih dveh sezonah igral v Carpiju. Najprej v A-ligi, v kateri je zadel pet golov, in letos v B-ligi, v kateri je Carpi »zgrešil« napredovanje v Serie A (poraz v finalu play-offa proti Beneventu). Kevin, ali #KL15 kot se fant iz San Benedetta Pò podpisuje v družabnih medijih, je v sezoni 2012/13 (in tudi 13/14) igral v D-ligi. Leta 2012 je Kevin igral za klub Governolese v promocijski ligi v Lombardiji. Na delu smo ga videli tudi v Repnu, ko je s Cereo zadel proti Krasu. 16. januarja 2013, ko je Kras igral v D-ligi, je Cerea gostovala pri Krasu. Lasagna je že v 9. minuti zatresel rdeče-belo mrežo. V 85. minuti je moštvo kluba predsednika Gorana Kocmana izenačilo s Colavetto. Končni izid je bil 1:1. »Spominjam se tržaškega gostovanja. Bilo je, kot da bi igrali v evropski ligi, saj je Kras slovenska ekipa,« je dejal Lasagna, ki v letošnji sezoni želi ... »doseči čimprej obstanek in zadeti najmanj pet golov«. 25-letni Lasagna je pred petimi leti igral še v promocijski ligi. »Takrat nisem pričakoval, da bom nekega dne oblekel dres A-ligaša. Vedno sem marljivo treniral in se maksimalno potrudil. Samo tako te lahko kdo opazi. In očitno je bil recept uspešen,« je mladim nogometašem svetoval novi član Udineseja.

Slovenci in Koroška
Na kosilo smo se odpeljali v bližji kmečki turizem, ki ga v vinorodnem okolišu na Koroškem prav tako upravlja podjetje Jacques-Lemans. Obisk časnikarjev dežele Furlanije Julijske krajine je za marketinško potezo izkoristila lokalna turistična agencija. Elke Maidic je najprej pozdravila z »mandi Friul« in nato poudarila, da je obisk Udineseja veliko zadoščenje in ponos za Koroško. »Tako smo medse privabili tudi nove obiskovalce iz bližnje FJK. Turistični operaterji dobro vemo, da prihajajo na obisk A-ligašev številni navijači.« Tisti dan je Šentvid res obiskal furlanski par. Na (osebno) vprašanje, ali v Šentvidu ob Glini živijo tudi Slovenci, je Maidiceva odgovorila pritrdilno. »Tudi sama imam slovenske korenine, saj sta bila starša iz Železne Kaple. Žal pa me niso naučili slovenščine, tako da zdaj obiskujem tečaje slovenščine. Veste, v tistih časih ni bilo dobro, da bi govorila slovensko,« je še dodala. »Zdaj pa se kesam, da me niso naučili, saj je slovenščina težek jezik«. Slovenec, sicer makedonskih korenin, je bil natakar v kmečkem turizmu. Daniel se je v Šentvid preselil iz bližnjih Jesenic. »Podobno je to storilo veliko Slovencev. V Avstriji je življenjski standard višji in lažje je dobiti bolje plačano službo,« je dejal Daniel. »Nekateri so v Avstriji samo v službi. Jaz pa sem se kar preselil na Koroško.«