70 let Slovenske planinske poti

Kaj imajo skupnega Slovenska planinska pot, prvi vzpon na Everest, predsednik Planinske zveze Slovenije, Rdeča kapica, Vlado Kreslin in cockta? Legendarno letnico 1953.

Slovenska planinska pot (SPP) je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih evropskih veznih poti. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica. Sprva jo je imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večni gorskega sveta - od Maribora do Debelega rtič ob Jadranskem morju. Označena je s številko 1 ob rdeč-beli Knafelčevi markaciji.

Leta 1958 je pri Planinski založbi izšel prvi vodnik Po slovenskih gorah - vodnik po planinski transverzali, ki so ga uredili Vilko Mazi, France Planina in Cene Malovrh. Ob 70. obletnici je letos pri Planinski založbi izšel nov vodnik Slovenska planinska pot, že 14. po vrsti, izpod uveljavljenega peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca. V najnovejšem vodniku, ki je znova izšel v eni knjigi, lahko planinci sledijo etapi za etapo po celotni poti ali pa etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Nadgradnja te izdaje je povezava s sodobnimi informacijskimi sistemi, saj ima vsaka etapa QR-kodo s povezavo do vrisa poti v spletni aplikaciji maPZS.

Do zdaj je bilo prodanih že več kot 40.000 izvodov vodnika, celotno pot je prehodilo enajst tisoč planincev, o njeni priljubljenosti pa priča tudi podatek, da je bilo prodanih več kot 200 tisoč Dnevnikov SPP.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika