»Barcolana je prireditev, na kateri lahko sodeluje vsak na svoj način«

Mesto počasi prehaja v ritem največjega jadralskega praznika. Ista modrina, isti zaliv, ista nestrpnost pred startom - in vendar je vsaka Barcolana nekoliko drugačna. 58. izvedba prinaša nove zgodbe, nove obraze in nove izzive. O tem, kam se Barcolana širi, kako se spreminja in kje so meje njene rasti, pa tudi o sodelovanju s slovensko skupnostjo ter ljudeh, ki so pustili neizbrisen pečat v njeni zgodovini, smo poklepetali s predsednikom kluba SVBG Mitjo Gialuzom.

Katera je najpomembnejša novost 58. Barcolane in kaj se v primerjavi s prejšnjimi izvedbami spreminja?

Morda je najpomembnejša novost ta, da se je Barcolana dokončno uveljavila kot razpršena prireditev. Poteka po vsej tržaški pokrajini, vključuje tudi bolj obrobne mestne četrti in okoliške občine. Program je vse bogatejši - od umetnosti, denimo razstave v Kraški hiši, do športa. Že ta konec tedna poteka pri Sv. Jakobu in na Judovcu pomemben del programa, letos pripravljamo tudi lepo pobudo v Bregu z odprtimi osmicami. Po mojem je torej najpomembnejša novost ta, da je Barcolano mogoče doživeti na različne načine. Če kdo ne želi v središče mesta, ker je tam preveč gneče in hrupa, lahko odkrije druge dele mesta. V jami pri Briščikih bo na primer v torek zvečer violinski koncert.

Letošnji program prinaša več kot 40 glasbenih dogodkov. Zakaj ste se odločili za spremembo formata - ne za en velik koncert, ampak za več manjših?

Za to sta dva razloga. Prvi je ekonomski, koncerti so danes preprosto predragi. Drugi razlog pa je, da smo želeli pripraviti več priložnosti, na katerih lahko nastopijo lokalni umetniki in umetnice, zlasti mladi. Pomislimo na Angelo Cotterle, ki je lani nastopila za nas v Kavani, v preteklih dneh pa je bila ena od protagonistk oddaje X Factor z izvedbo De Gregorijeve pesmi Generale. To je lep primer, kako je lahko Barcolana nekakšen oder, s katerega se posamezniki pozneje podajo na svojo pot. Izpostavil bi še en razlog: želimo si zadovoljiti različne okuse in potrebe občinstva.

Prireditev se letos širi tudi v Terezijansko četrt.

Projekt Vas Kavana smo letos želeli razširiti tudi v Terezijansko četrt. To ne pomeni nujno novih postavitev, temveč predvsem to, da lahko tamkajšnji gostinci, trgovci in obrtniki sodelujejo v programu. Lahko se prijavijo, izobesijo zastave, številni pa pripravljajo tudi lastne dogodke, obrtniške delavnice, branja in druge pobude. Povedal bi tudi to, da bo letos na območju pred luško kapitanijo pravzaprav nekoliko manj prostora, saj tam potekajo gradbena dela. Po drugi strani bo na privezu 29 postavljena vas ladje Amerigo Vespucci. Na Velikem trgu bodo postavljene visokotehnološke strukture, ki bodo obiskovalcem omogočile različna doživetja, tudi tistim, ki niso jadralci, pa bi radi izkusili svet morja. Med drugim bodo tudi na voljo vsebine Fundacije Schmidt, denimo predor, v katerem se bo mogoče dobesedno potopiti pod morsko gladino.

Barcolana postaja vse večja. Kako preprečiti, da bi zaradi širjenja izgubila svojo identiteto?

Nekateri pravijo, da je Barcolana danes že nekaj drugega. Sam nisem človek, ki bi idealiziral dobre stare čase. Svet se spreminja. Barcolana se razvija, je del sprememb in sprejema nove izzive. Hkrati pa ostaja zvesta svoji tradiciji in svoji filozofiji - tako na morju kot na kopnem. To je prireditev, na kateri lahko sodeluje vsak na svoj način, vendar mora biti del prireditve, ki si prizadeva za zmanjševanje razdalje in na neki način tudi neenakosti. Skupinski start je pravzaprav simbol tega.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.