Bazoviški junaki: kaj je rehabilitacija in kaj izničenje sodbe

Leto 2020 bo minilo v znamenju marsikatere okrogle obletnice: med pomembnejšimi je nedvomno tudi 90-letnica ustrelitve bazoviških junakov - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča -, ki jih je na smrt v prvem tržaškem obsodilo posebno fašistično sodišče. Sodba, s katero so smrti zapisali junake, ustreljene 6. septembra 1930 na gmajni pri Bazovici, kjer stoji spomenik v spomin nanje, še ni bila razveljavljena.

Marko Bidovec, pravnuk na bazoviški gmajni ustreljenega Ferda Bidovca, se je v zvezi s tem večkrat oglasil v javnosti in se sestal tudi s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Poleg tega je ustanovil Fundacijo Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, s katero želijo »sprožiti postopek sodne rehabilitacije«, ki pa je zahteven projekt - tako s strokovnega oz. pravnega kot s stroškovnega vidika. Za pripravo na postopek pred italijanskimi sodišči zbirajo donacije.

»Po 90 letih od ustrelitve ti fantje ne morejo biti več teroristi. Če se za ta postopek ne odloči država Slovenija in njene ustanove, ki za to ne izkazujejo posebnega zanimanja, je treba to doseči po sodni poti,« je zadevo komentiral upokojeni novinar Saša Rudolf. »Postopek, o katerem govorimo, zadeva bolj vprašanje, ali je Italija pripravljena priznati krivice, ki nam jih je naredila v času fašizma in druge svetovne vojne. Če je Italija toliko dozorela, da je zmožna to priznati, potem to lahko samo odobravamo, ker bo korak na poti sožitja in medsebojnega prijateljstva.«

Toda pota prava so ... nepredvidljiva: obstajajo namreč pomisleki, povezani z morebitnim sodnim neuspehom, s katerim bi »obveljalo«, da so žrtve prvega tržaškega procesa teroristi. Rehabilitacija kot taka pravzaprav niti ni več mogoča, pove tržaški odvetnik Peter Močnik: »Zakon, s katerim je to bilo mogoče doseči, je bil zbrisan v času, ko je Severna liga bila na vladi z Berlusconijem, minister je bil Roberto Calderoli. Med izbrisanimi akti je bil tudi odlok iz leta 1944, ki je omogočal možnost rehabilitacije oz. ponovnega sojenja, to bi bil točen izraz, tistim, ki so jih obsodila posebna sodišča.« Katera sodna pot potem sploh ostane? »Tu je še drugi odlok, vedno iz leta 1944, ki omogoča izničenje sodbe posebnega fašističnega sodišča. To je edina alternativa. Kasacijsko sodišče bi moralo torej odločati, če obstajajo pogoji za izničenje te sodbe,« pojasni Močnik, ki se je v to vprašanje v preteklih mesecih temeljito poglobil, tudi v sodelovanju z Odborom Bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.