Sobota, 26 november 2022
Iskanje

»Bodimo tako pogumne, da izberemo zdravo ljubezen«

Delfina Di Stefano, vodja kriminalističnega oddelka policije, o nasilju

Trst |
25. nov. 2022 | 12:54
Dark Theme

Ljubezen ne tepe, ne zmerja in ne ponižuje. Kar bi se zdelo morda zelo enostavno in samoumevno, pa to žal še ni. Policija s svojo vsakoletno kampanjo ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, pri kateri sodeluje tudi tržaška kvestura, spet opozarja, da je katerokoli opravičevanje najrazličnejših oblik nasilnega ravnanja nevarna in nesprejemljiva past.

Vodja kriminalističnega oddelka tržaške kvesture Delfina Di Stefano je v pogovoru za Primorski dnevnik poudarila, da morajo biti ženske tako pogumne, da zasledujejo zdravo ljubezensko razmerje in ne sprejemajo nikakršnega patološkega izkazovanja kateregakoli čustva. Potem ko so med pandemijo (zlasti lani) zabeležili splošen porast primerov nasilja, so podatki spet podobni tistim pred izbruhom novega koronavirusa. Vseeno pa še govorimo o kar visokih številkah, svari policistka. Na Tržaškem so letos zabeležili 138 ovadb zaradi nasilja v družini, 96 zaradi zalezovanja in 31 zaradi spolnega nasilja. Temu je treba seveda dodati še vse tiste primere, ki jih žrtve niso prijavile.

V tržaškem centru proti nasilju nad ženskami Goap opozarjajo, da policija zaradi nasilja za domačimi stenami vsak dan poseže vsaj dvakrat ali trikrat. Kako bi opisali primere, s katerimi se spopadate?

Vse intervencije se seveda ne prelevijo v ovadbe. V nekaterih primerih lahko gre za prerekanje, ki se zaključi po našem prihodu ali pa za tako vrsto kaznivega dejanja, za katero lahko ukrepamo le, če ga žrtev prej prijavi. Naša naloga pa je, da razumemo, kaj se res dogaja in pravočasno ustavimo spiralo nasilja. Predpisi so zelo strogi in zahtevajo izredno natančnost, še zlasti, če so soudeleženi tudi otroci. Velikokrat fizično nasilje spremlja še psihološko, ki ga sestavljajo ponižanje, obrekovanje, ustrahovanje, žaljenje... Marsikdaj ženske ne uspejo prijaviti nasilneža, ker jih je sram ali pa so finančno odvisne od svojega partnerja. Veliko pogojuje sama kultura.

Katero težo ima kulturna neenakost med spoloma oziroma različno pojmovanje vlog, ki bi jih morali imeti moški in ženske?

Še vedno zelo močno. Ravno zaradi tega prirejamo veliko srečanj na šolah. Spreminjanje kulturnih stereotipov se mora začeti od malih nog. Nasilje je namreč kulturni in strukturni problem. Dokler ne bomo osvojili drugačnih pogledov na svet, se določene dinamike ne bodo prekinile.

Sosledje je namreč vedno bolj ali manj enako. Začne se z žaljenjem, prisilami in takimi oblikami početja, s katerim hoče moški žensko izolirati in uničiti vse njene vezi z drugimi ljudmi, ker jo lahko tako bolje kontrolira. Po navadi se ženska temu upre, moški pa se nato znese nad njo še fizično. Če gre za par z otroki, pogosto vse to spremlja še izsiljevanje, da če bo odšla, jih ne bo več videla. Ko se ona nekako le oddalji, se ji skuša spet približati, češ da je storil napako, da bo odslej drugače. Spremeni pa se ne nič, vse se le ciklično ponavlja, dokler se ne zgodi nekaj, kar to spiralo ustavi.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava