Izdelali zemljevida ranljivih območij Tržaškega zaliva

Če vemo, kje je morsko okolje v Tržaškem zalivu najbolj krhko, ga lahko ustrezno zaščitimo in s tem zmanjšamo človeški vpliv nanj. To so potrdili strokovnjaki Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS, ki so v sodelovanju s tržaško univerzo na to temo na reviji People and Nature objavili razčlenjeno študijo. Raziskovalna skupina je na osnovi okoljskih podatkov in tistih o človeških dejavnostih v Tržaškem zalivu ustvarila dva zemljevida, ki prikazujejo območja, ki so najbolj občutljiva na delovanje človeka. Oblikovali so ju z geografskim informacijskim sistemom GIS z zelo visoko ločljivostjo (50x50 metrov).

Raziskovalka inštituta OGS in ena izmed avtoric raziskave Martina Busetti je pojasnila, da lahko zaliv delimo na industrializirana in močno antropizirana območja ter zaščitena območja, kot so Miramarski morski rezervat, deželni rezervati in ozemlja Natura 2000. Pravilno pomorsko prostorsko načrtovanje je torej ključnega pomena za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva. Zemljevidi prikazujejo različne stopnje krhkosti, ki so odvisne od okoljskih značilnosti in intenzivnosti človeškega delovanja.

Če razlikujemo med najbolj občutljivimi predeli, kot so skalnata območja in tistimi, ki jih ogroža človeška roka, kot so pristanišča, lahko bolje planiramo posamezne ukrepe, je razložila. Pri določanju krhkosti pa je lahko še posebno dragocena analiza morskega dna. Pri slednjem največ težav povzročajo izlivanje zemeljskih izkopov, lov na školjke z mehanskimi in sesalnimi strgači in sidranje plovil.

Študija je tudi dokazala pomen raznih oblik zaščite in s tem potrdila, da je treba povečati odstotek zaščitenih morskih območij, kot veleva sama Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 Združenih narodov.