»Je današnji svet vreden njihove smrti?«

Leto je naokrog. Današnji dan se je tudi tokrat začel ob zori z recitalom na bazovski gmajni, kjer so bili pred 93. leti usmrčeni mladi antifašisti in domoljubi, člani tajne organizacije Borba, ki se je uprla fašističnemu nasilju na Primorskem, zlasti pa na tržaškem Krasu in v Istri. Na žrtev Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Vekoslava Valenčiča in Zvonimira Miloša spominja na pokopališču pri Sv. Ani od leta 1965 (ob 20-letnici osvoboditve) pokončni kamniti spomenik z njihovimi obrazi. Ob njem je tudi včeraj dopoldne postal spominski korak. Z milo pesmijo se je junakom ob spomeniku poklonil moški pevski zbor Fantje pod latnikom pod vodstvom Manuela Purgerja, delegacije pa so k spomeniku položile vence ob častni straži tabornikov Rodu modrega vala in skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije.

Predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri NŠK Milan Pahor je uvodoma spomnil, da je bil takrat slovenski, primorski narod obsojen na smrt, mladi antifašisti pa so zagovarjali linijo aktivnega upora proti fašističnemu okupatorju. »Šli so v neizprosen boj proti fašizmu, borili so se za pravico, za svobodo, za svoj slovenski jezik, za svoj narod. Leta 1930 so bili na takratnem vojaškem strelišču ustreljeni. Krvniki so jih nato skrivoma pripeljali na pokopališče in jih zakopali v anonimno grobnico, da le ne bi nihče vedel, kje ležijo.«

Četverico junakov je idejno nagovorila zgoniška podžupanja oziroma kulturna delavka Martina Budin in spomnila na njihovo žrtev »za boljši jutri, za nov svet.« Ali je svet, v katerem danes živimo, res vreden njihove smrti oz. smrti stotine drugih antifašistov in borcev za svobodo, se je zamislila. Letošnji osemdesetletnici padca fašizma navkljub, še nismo dočakali konca fašistične ideologije: še vedno se steguje desnice, še vedno ob takih prizorih vladni in krajevni predstavniki obračajo pogled stran, je dejala in dodala, da dovoljujemo, da se plovbe migrantov po Mediteranu zaključijo na dnu morja, da tržaški migranti živijo v nečloveških razmerah, na mrazu, v umazaniji in blatu.

»To ni svet, za katerega ste se borili in ni svet, ki si ga mi, zaslužimo.«

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.