»Lovci naj plenijo divje svinje, še bolje, če so mlade in zrele za parjenje«

Merjascev in divjih svinj na Tržaškem je preveč, njihova populacija je že zdavnaj ušla izpod nadzora. Divji prašiči povzročajo ogromno škodo, uničujejo vinograde in polja. Obenem pa jih ni strah stika s človekom, že leta zahajajo v urbana naselja, redno jih opažamo na prometnicah, kjer ogrožajo varnost prometa.

»Edino orožje, ki ga imamo, je lov,« je na sedežu Slovenskega kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu pred časom povedal zoolog Nicola Bressi. Na zelo dobro obiskanem predavanju o divjih prašičih je lovcem svetoval, naj plenijo predvsem divje svinje, še bolje, če so mlade in zrele za parjenje. Predvsem pa je publiki velel, naj divjih prašičev nikakor ne hrani. Poljščine, kruh, vsa hrana, ki jo divjadi puščajo ljudje, je namreč eden od glavnih vzrokov širjenja populacije divjega prašiča.

»Stara Avstrija je dejansko iztrebila merjasca s Krasa,« je svojo pripoved o teh izredno prilagodljivih živalih začel Bressi, sicer kustos tržaškega naravoslovnega muzeja. Obenem je bilo pred sto in več leti na Krasu bistveno manj gozdov kot danes, habitata, brez katerega divji prašič ne preživi. Tudi zime so bile mrzle, divjad pa ne mara zaledenelih tal, po katerih ne mora orati z rilcem in iskati hrane. Pa še lovcev je bilo več, vsakdo je lahko prijel za puško in odšel na jago, dovoljena je bila uporaba pasti, meso divjadi pa je bilo vir preživetja.

Kaj pa danes? Podnebje se segreva, ledenih zim je vse manj. Divji prašič na Krasu nima naravnih plenilcev, saj volkov in risov tu ni. Tudi medved, ki se edini lahko kosa z divjim prašičem, ne gomazi po Tržaškem. Lovcev je danes manj, pravila za lov so strožja, za povrh pa so merjasci skozi desetletja dobivali vse več hrane.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.