Meranovo duševno stanje ocenili »na daljavo«

Na tržaškem višjem porotnem sodišču je danes tekla beseda o zdravstvenem stanju Alejandra Augusta Stephana Merana, ki je oktobra 2019 na tržaški kvesturi streljal in ubil policista Piarluigija Rotto in Mattea Demenega. Na redni obravnavi so za zaprtimi vrati sodnik in porotniki prisluhnili novemu ocenjevanju Meranovega stanja, ki ga je pripravil psihiater Francesco Piani. Oceno je sicer moral oddati, ne da bi morilca srečal. Slednji je namreč do pred kratkim zavračal vsak kontakt z zdravniki in se držal svoje celice v veronskem zaporu. Tudi s svojima odvetnikoma Alice in Paolom Bevilacquo dalj časa ni imel stikov. Piani je oceno podal na podlagi aktov, klinične dokumentacije in zaporniškega dnevnika. Potrdil je, da je morilec nevaren zase in za druge. Njegovo obnašanje v zaporu se stopnjuje: zavrača stike z zdravniki oz. s psihiatri veronskega zapora, tržaškega psihiatričnega oddelka in, kot rečeno, sodnega psihiatra. Ne sledi predpisani farmakološki terapiji, predvsem pa ne jemlje tistega zdravila, za katerega se je izkazalo, da dobro učinkuje pri krotenju simptomov.

Naj spomnimo, da je tržaško porotno sodišče maja lani oprostilo Merana zaradi neprištevnosti in odredilo najmanj 30-letno zdravljenje v domu za izvajanje varnostnih ukrepov (REMS). Ocena, ki jo je pravkar oddal Piani, potrjuje, kar je bilo pred časom že znano. A za 32-letnega moškega prostora v italijanskih domovih REMS ni, niti v nabrežinskem, kjer so večkrat zavrnili možnost njegovega sprejetja in zadevo predali v roke sindikatov; ti so trdili, da center nima usposobljenega osebja za upravljanje morilca. »Če je res tako, dom enostavno ne spada v kategorijo REMS,« je včeraj ob robu obravnave dejal odvetnik Bevilacqua, »zakaj pa so torej pred kratkim sprejeli dva morilca? Meran je potreben zdravljenja, tako kot drugi bolniki. Njegovo mesto ni v zaporu.« Dominikanec se je v preteklih dneh sicer srečal s psihiatrom iz nabrežinskega zdravstvenega doma, saj po mnenju odvetnika išče empatijo, ki je v zaporu ne najde. »Ko se pred njim omeni, kaj se je zgodilo na tržaški kvesturi, ne verjame, da je to storil on in se zjoče,« je pristavil, »jasno je, da stopi pri dvojnem umoru njegovo zdravstveno stanje v ozadje. Zdaj pa ne sodimo več dejanja, ampak odločamo o usodi človeka, bolnega, neprištevnega. Naša naloga je zdaj ta, da se borimo proti kršenju zakonov in Meranovo bivanje v zaporu je nezakonito. Kot smo že napovedali, bomo pravico iskali na Evropskem sodišču.«

Izvirni greh v Nemčiji?

Ob robu obravnave je včeraj tekla beseda tudi o tem, da je bilo duševno stanje Merana znano že pred usodnim dnem na tržaški kvesturi. Novembra 2018 je v bavarskem mestu Erding ukradel avtomobil audi A6 in se odpravil na münchensko letališče, ker se je žele vrniti v rodno Dominikansko republiko. Podrl je vse ograde in parkiral pod tovornim letalom. Sledila je hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici. Ko so ga izpustili, se ni več oglasil. Sodišče v Edringu je na njegov račun izdalo nalog za prijetje, ki pa ni bil mednaroden in je zato bil italijanskim oblastem neznan.