Mojstrski glas in želja do življenja

Čaščena in spoštovana velika dama kubanske in svetovne glasbene scene Omara Portuondo je v četrtek zvečer osrečila tržaško publiko.

Na oder tržaškega gradu je v za julijske razmere hladnem večeru najprej stopila dobra in uigrana spremljevalna skupina, ki jo vodi pianist Yadasny José Portilla Herrera, sestavljajo pa basist Gastón Joye, bobnar Rodney Barreta in tolkač Pedro Pablo Rodríguez Mirelesa. S tipični latino ritmi so uvedli večer, na katerem so vse oči in srca (in tudi telefončki) bili uperjeni v Omaro Portuondo, damo častitljive starosti, ki še vedno zna vžgati poslušalce.

Mnogi se še spominjajo njenega prvega tržaškega nastopa, ko je na Gradu svetega Justa pred enajstimi leti koncertirala z bendom, ki je sledil tradiciji glasbene sredine Buena Vista Social Club. Tokrat je bil večer bolj intimen, tudi glasbeno bolj umirjen.

Prišla je na oder s pomočjo spremljevalcev, se udomačila v udoben fotelj, se prekrila z več šali, se pohecala, a ne preveč, s publiko o hladnem večeru, nekajkrat vzkliknila »que frio« in začela svoj nastop. Po prvi ne preveč posrečeni skladbi je prilagodila glas prostoru in še enkrat potrdila, da so vse presežne besede o njeni glasbeni poti in sedanjosti povsem zaslužene.

Mojstrsko je podala ducat bolj melodičnih klasikov kubanske in latino glasbe, med katerimi naj spomnimo na hite Quizás, Solameten una vez, Viente años, Tal vez, Tu me acostumbraste, Lagrimas negras, Besame mucho in zaključno Dos Gardenias. Med izvajanjem se je večkrat posmejala in pomahala publiki, ter tudi kakšno rekla na račun glasbenikov. Radost in želja do življenja, ki sta jo med pandemijo vodili v pripravo in snemanje novega albuma!

Čeprav o starosti gospe ni olikano govoriti, ne moremo mimo dejstva, da jih bo Omara Portuondo oktobra praznovala kar 93, duševno in vokalno pa jih kaže veliko veliko manj. Kapo trikrat dol!