Na Krasu se še skrivajo staroslovanski simboli

Jus Bani je v poznojesenskem času priredil pohod po jusarskih stezah, na katerem so udeleženci obiskali nekatere širši javnosti manj znane, a zanimive in pomenljive točke na gmajnah in v dolinah te kraške vasi, pri tem pa skoraj na koncu naleteli tudi na presenečenje. Podoben pohod je banovski jus priredil že pred leti, tako kot takrat pa se ga je tudi tokrat udeležilo zadovoljivo število pohodnikov, ki so se zbrali na kraju z ledinskim imenom U grace pri šoli Kugy, na cesti, ki z Opčin pelje proti Bazovici. Na kraju, ki so ga banovski jusarji pred par leti zagradili s hlodi, da bi preprečili divje parkiranje na jusarskem zemljišču, so udeleženci prisluhnili Pavlu Vidauu o kraju U grace in bližnjem Starem kalu, nato pa so se podali do doline Kalarjeveh, kjer so svojčas kopali rodovitno zemljo in jo tudi prodajali.

Naslednja etapa je bila Škuortova ali Škuretova pečina, ki jo omenjajo že v letu 1860, v polpreteklem obdobju pa so tja vozili odpadke iz Trsta, ki so jih metali v jamo. Jami so dali tudi ime Revolver po tam najdenem izstrelku, vaščanka Karmela Malalan pa je povedala, da so se tja med vojno zatekali domačini, potem ko so privezali živino.

Pot se je vila do Žemerajk, kraja, kamor so domačini v preteklosti gonili živino na pašo oz. napajanje in je znan po izviranju podtalnice, ob obilnem dežju pa je tam nastajal tudi kal, v katerem so se otroci kopali. Tam so pokazali, kako so jusarji počistili območje, naslednja etapa pohoda je bil Jerinov vrt, ki slovi po ugodni mikroklimi, nato pa Gladuca, največja dolina na tamkajšnjem območju, ki je v zasebni lasti in se je morda prav zato izognila žalostni usodi, da postane odlagališče odpadkov, saj so se tovrstnim poskusom lastniki uprli. Tam je tudi t.i. Jama pri Gladuci ali Jama od golobov, kjer se je leta 2019 s prispevkom Zadružne kraške banke območje zavarovalo z ograjo, ki jo je izdelalo varilstvo Benčina iz Dan pri Sežani. Od tam so pohodniki šli do doline Okroglice, nekoč domovanja vaškega posebneža Valentina Vrabca »Ruoka«, ki je z ženo Terezo bival v tamkajšnji votlini. Tam so prebrali odlomek iz knjige Ondile čez Stari vrh, nakar so se podali do zadnje etape pohoda – pastirske hiške, ki ji pravijo Jurjeva hišca. Objekt so skupinsko obnovili pod vodstvom mojstra suhozidne gradnje Vojka Ražma in pod nadzorom arhitektke Monike Milič v sklopu pobude Opčine v cvetju.

O obnovi je udeležencem pripovedoval prav Ražem skupaj z drugim izvedencem v suhozidni gradnji, Borisom Čokom iz Lokve, ki je poskrbel za že prej omenjeno presenečenje: v špranji zidu pastirske hiške so namreč našli polovico lesene ploščice z znamenji starih slovanskih poganskih bogov: Triglava, Dajboga ter boginje rodnosti Deve oz. boginje življenja Žive. Verjetno se ne bo nikoli izvedelo, ali je ploščico tam pustil kak pastir ali pa je bila tam že nameščena, da varuje hišico in tiste, ki so se zatekali vanjo. Nekaj pa je gotovo: tudi taki staroslovanski simboli se še najdejo na banovskem ozemlju.