Vremensko dogajanje in plimovanje morja sta v preteklih dneh s seboj prinesla ne samo škodo, ampak tudi nevšečnosti, zaskrbljenost in premislek o tem, kako se zaščititi pred visoko plimo, ki je tržaško obalo prizadela najprej v petek, nato pa še v noči iz sobote na nedeljo. Najhuje jo je odnesla barkovljanska riviera in prav tam je bil te dni večkrat opažen pristojni za prostorsko načrtovanje v mestni upravi Michele Babuder, kako je lastnoročno odstranjeval granitne ploščice z uničenega tlaka, igrala, klopce, drobno kamenje in blato. Je že res, da je odbornik Babuder Barkovljan in da ga je škoda osebno še toliko bolj prizadela. A kot nam je povedal, bi enako ravnal tudi v drugih mestnih okoliših. »V takšnih izrednih razmerah moramo kot skupnost stopiti skupaj in si pomagati pri odpravljanju posledic plimovanja,« je dejal Babuder.
Za vami so naporni dnevi. Nekateri pravijo, da ste se v kratkem času izkazali kot dober odbornik za izredne razmere. Kako komentirate to oceno?
Po naravi sem operativec, zato se mi zdi povsem normalno, da si v takšnih izrednih razmerah nadenem primerne pohodniške čevlje, kavbojke in športno jakno in grem na teren. In poprimem za vsako delo. Upam, da bom dorasel izzivom, ki so pred nami. Odločenosti, da se je treba sanacije škode lotiti takoj, mi ne manjka.
Letos smo priča več izjemnim vremenskim pojavom. Se strinjate, da bi bilo na novo treba zgraditi obrambo pred poplavami in plimovanjem, saj bodo po takšni ekstremni pojavi lahko postali pogostejši?
Menim, da plima, kot smo jo doživeli pretekli konec tedna, nastane, če sovpade več dejavnikov. Ne bi je pripisoval podnebnim spremembam. V spominu imam plimo, ko sem bil otrok. V Barkovljah je povzročila ogromno škodo in nikoli ne bom pozabil, kako sem se z mamo odpravil odstranjevat mrtve ribe in školjke. Osebno mislim, da je velikanska škoda, ki smo jo utrpeli, tudi posledica dotrajane obrambne infrastrukture. Če bi bila ta bolj trpežna, morda škoda na obali ne bi bila tako velika.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.