Škofov poziv, naj se otresemo težav iz preteklosti

Letošnji 58. Študijski dnevi Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev (DSI), so se včeraj popoldne pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli v imenu bratstva. To je bila namreč tema uvodnega srečanja z novim tržaškim škofom Henrikom Trevisijem, s katerim sta se pogovarjala novinarka Breda Sussi in profesor Tomaž Simčič.

Izhodišče pogovora je bilo pravzaprav vprašanje »Kakšno bratstvo je mogoče?« oziroma kako lahko kristjani odgovarjajo na neštete izzive današnje dobe. Seznam teh je kar razvejan in zahteven ter sega od globalizacije in vprašanja migracij preko ponovnega vzpona nacionalizmov, podnebne krize in vojnih žarišč do še marsičesa.

V primežu sprememb

Letošnjo Drago, ki se bo nadaljevala do nedelje, je uvedel predsednik DSI Martin Brecelj, ki je orisal, da osrednjo letošnjo temo predstavljajo tehnološke, gospodarske in druge inovacije. Ob teh se bodo poglobili v etične in politične odzive nanje in na sploh na življenje v naglo spreminjajočem se svetu, je razložil. Uspešno delo je organizatorjem in seveda tudi udeležencem raznih srečanj zaželelo več družbenopolitičnih predstavnikov.

Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc je poudaril, da Draga kot valilnica idej, pluralizma in demokracije od vedno daje poseben pečat celotnemu slovenskemu prostoru. Zbrane sta med drugimi nagovorila senatorka DS Tatjana Rojc in deželni svetnik SSk Marko Pisani, ki sta izpostavila, da zahodni svet prežema strah pred spremembami in da se v splošnem razkrajanju vrednot izhod marsikdaj zdi zelo daleč.

Vsak posameznik je dragocen

V taki temi nam lahko bratstvo (in sestrstvo) kot svetilnik spet pomaga priti na pravo pot, lahko povzamemo včerajšnje osrednje sporočilo. Trevisi, ki so ga spomladi posvetili v tržaškega škofa in je v svoji novi vlogi v pičlih nekaj mesecih začel vztrajno tkati dialog med različnimi dušami Trsta, je prepričan, da se mora človeštvo še veliko naučiti in mora prehoditi še nič koliko korakov. Pri ponovnem iskanju sožitja pa ne sme le površno ponavljati, da bo vse dobro ali namigovati, da je nekoč bil svet boljši, je dejal. Preteklost je namreč polna bolečine in napak, iz katerih pa se lahko veliko naučimo, je pristavil.

Vsak mora prispevati svoj delež. Brez drobca vsakega posameznika bo namreč ostala luknja ali prazen stol, je še povzel. Organizatorji so drugače v ospredje pogovora izrecno postavili tudi krajevno stvarnost, v kateri je sobivanje med italijanskim in slovenskim narodom v preteklosti dolgo bilo zelo težavno.

Pot iz bolečine preteklosti

Trevisi je prepričan, da če hočemo res postaviti konec starim razdvajanjem, ne smemo bližnjega gledati z željo, da ga prilagodimo sebi, temveč spoštovanje graditi na različnosti. Slovenci in Italijani skratka ne smejo eni druge gledati pod težo zamer in spomina, ki drugega vidi vedno izključno kot krivca. Pri tem je tržaški škof tudi poudaril, da se dobro zaveda, da so oboji doživeli hude travme. Kot zunanjemu opazovalcu, ki se je rodil pri Mantovi, bi mu lahko kdo očital, da ne pozna in ne razume krajevne stvarnosti, je povedal.

Ne gre pa za zanikanje bolečine, temveč ravno za iskanje novega bratstva, je orisal. Navzočim je velel, naj ne dopustijo, da njihovi otroci živijo ujeti v krivicah prejšnjih generacij in pri tem naletel na daljši aplavz. Odločno je večkrat ponovil, da mladi ne smejo nositi bremena svojih prednikov.

Vsak dogodek, pa naj bo še tako boleč, nam lahko po njegovem mnenju nekaj prinese. Ostali, ki so prišli potem, lahko torej tudi preko krivic preteklosti pridejo do odrešenja, je še razčlenil.

V tem duhu je sledila živahna razprava. Prvi dan 58. Študijskih dnevov Draga pa se je v večernih urah zaključil s koncertom vokalne skupine Glasbene matice Vikra pod vodstvom Petre Grassi.