Torek, 23 april 2024
Iskanje

Tlakovci na zahodnem Krasu

V nedeljo v Nabrežini predstava o težki življenjski zgodbi Savine Rupel

28. jan. 2023 | 7:33
Dark Theme

Na zahodnem Krasu bodo danes položili šestnajst kamnov v spomin na domačine, ki jim je nacifašizem prekinil življenja. Polaganje se bo začelo ob 14. uri pred cerkvijo na Kontovelu in se nadaljevalo pri Kulturnem domu na Proseku (14.45). Nastopili bodo učenci in učenke OŠ Černigoj, dogajanje bodo z glasbo obogatili Iztok Cergol, Tomaž Grassi, Jernej Kapun in Borut Štoka.

Od tod se bo dogajanje ob 15.30 preselilo pred cerkvijo in nato še cerkvico sv. Roka v Križu, kjer bo kulturna prireditev. Oblikovali jo bodo Mopz Vesna, Kriške ribice in učenci OŠ Sirk. Zbrane bosta nagovorila predsednik zahondokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni, ki si je prizadeval za postavitev tlakovcev in tržaški pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Fabio Vallon. Dogodek prirejata proseško-kontovelska sekcija VZPI-ANPI Anton-Ukmar -Miro in kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič.

Tlakovce spomina bodo na Kontovelu dobili: Bruno, Danilo in Vojko Daneu, Emil štoka in Marija Frankič. Na Proseku: Alojz Badalič, Alojz in Karel Ban, dva različna Ivana Guština in Danilo Rupel, ki se je rodil in umrl v taborišču. V Križu bodo kamne spomina dobili: Ivan Bogatec, Ferdinand Dovšak ter Danilo, Franc in Adolf Sedmak.

Jutri ob 17. uri pa bo v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini na sporedu predstava Savina einundneunzigtausend dreihundert neundzwanzig – zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču. Gre za avtorski projekt režiserja Giorgia Amodea v italijanskem jeziku, ki je nastal s sodelovanjem SKD Tabor in pripoveduje življenjsko zgodbo Savine Rupel. Nastopa Tatjana Malalan ob spremljavi Neve Kranjec.

Savina Rupel se je rodila leta 1919 na Proseku in umrla leta 2011. Leta 1944 so jo internirali v Ravensbrück v Nemčiji, kjer je rodila sina Danila, ki mu bodo položili kamen spomina. Zaradi nevzdržnih razmer je umrl dva tedna po rojstvu. Po vojni je Savina dolga desetletja delala kot cvetličarka pri Sv. Jakobu, kjer še vedno stoji istoimenska cvetličarna.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava