Petek, 01 marec 2024
Iskanje

Za žičnico, ki je še ni, porabili že več kot 1,2 milijona evrov

Projekt žičniške povezave je vreden 62 milijonov evrov

Trst |
30. nov. 2023 | 14:22
Dark Theme

Načrt za tržaško žičnico je leta 2021 pripravila Občina Trst in ga nato z italijansko vlado predstavila v Bruslju kot primer trajnostnega mestnega prevoza. Vlada je žičnico vključila v seznam projektov strateškega pomena glede na njen pozitiven vpliv na okolje in mobilnost. S tovrstnimi utemeljitvami je projekt prejel financiranje v višini 62 milijonov evrov iz evropskega sklada NOO.

Denar se bo v občinske blagajne prelil v celoti, samo če bodo dela zaključena do konca leta 2026 (če ne bodo roka medtem podaljšali). A evropska časovnica je strožja od italijanske in vsaka zamuda lahko občino, beri občane, drago stane.

Vsak nov korak v smeri gradnje zahteva od občine investicijo. Geološke analize tal, ocenjevanja, večji in manjši projekti, arheološka testiranja, svetovanja in objave so le nekateri postopki, ki so nujni pri vsakem načrtovanju. Do februarja letos je tržaška občina potrosila več kot milijon 200 tisoč evrov za načrtovanje žičniške povezave med tržaškim Starim pristaniščem in Opčinami. Strošek je sicer delno vključen v druge evropske projekte in ne bremeni v celoti občinskih blagajn, saj so odborniki marsikaj vrinili v projekt Civitas portis iz evropskega programa Horizon 2020, ki vključuje pet evropskih pristanišč, med katerimi je tudi Trst. Občinski tehnični uradi so takrat izdelali Urbani načrt za trajnostno mobilnost PUMS, kjer pa žičnice od začetka ni bilo. Kljub temu kaže, da je polovica omenjene vsote prišla prav iz tega načrta oziroma iz programa Horizon 2020.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali predstavniki odbora nasprotnikov žičniške povezave (so pa vsem pri roki, saj gre za javne dokumente), je med večjimi stroški, ki jih je doslej občina imela, projekt za postajo žičnice. Izdelala ga je pisarna znanega italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa in zanj prejela 138.500 evrov. Načrt ni bil po godu deželnemu Zavodu za zaščito kulturne dediščine in ga v dokončnem projektu ni več. Je zato denar izgubljen?

Odgovor smo iskali pri pristojnem občinskem odborniku, ki pa se na pisni in telefonski poziv ni želel odzvati.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava