Rebulo hočejo saditi tudi na Siciliji

Kako zaščiti zlato rebulo, ki postaja vse bolj priljubljena vinska sorta, zaradi česar hočejo njene sadike posaditi celo na Siciliji? »S čezmejnim zaščitenim poreklom,« odgovarjajo briški vinarji, ki so seveda najbolj zaslužni, da je rebula dosegla takšno prepoznavnost.
V prejšnjih dneh je do Furlanije prišla vest, da si tudi na Siciliji želijo rebule. Lastnica priznane žganjarne iz Percota na Videmskem Giannola Nonino je krajevne vinarje opozorila, naj pazijo na svojo rebulo, saj drugače tvegajo, da jim jo bodo pobrali, kot se je pred leti zgodilo s tokajem. Na njene besede se je odzval deželni odbornik Cristiano Shaurli, ki je zagotovil, da zadevo spremlja v prvi osebi in da zaenkrat ni nobene nevarnosti za zlato rebulo.
»Rebula je že povsem zaščitena,« poudarja deželni odbornik, ki pojasnjuje, da danes mirno in penečo rebulo z oznako DOC lahko proizvajajo le v vinorodnih okoliših Collio in Colli orientali, medtem ko je proizvodnja peneče rebule možna po vsej Furlaniji Julijski krajini. Shaurli tudi opozarja, da rebula še ni vključena med vinske sorte, ki jih je dovoljeno saditi na Siciliji; tamkajšnji vinarji morajo šele dokazati, da rebula lahko uspeva tudi na otoku in da sploh gre za sorto, ki je zgodovinsko prisotna. Shaurli se sicer tudi sam zaveda, da je zlata rebula zaradi svoje vse večje priljubljenosti potrebna dodatne zaščite. Deželni odbornik rešitev vidi v čezmejni zaščiti, konkretno v zaščiteni označbi porekla DOP, ki bi veljala za rebulo, pridelano v Furlaniji Julijski krajini, Sloveniji in Hrvaški.
»V vinorodnih okoliših Collio in Colli orientali veljajo omejitve proizvodnje na 110 stotov na hektar. V nižinskih predelih Furlanije Julijske krajine lahko za proizvodno peneče rebule pridelajo 180 stotov na hektar. Razlika med vinoma iz Brd in iz nižinskih predelov dežele je ogromna,« pojasnjuje priznani vinar z Oslavja Silvan Primosig, ki si že leta prizadeva za ovrednotenje zlate rebule. Prepričan je, da je treba proizvodnjo omejiti, saj bo drugače kakovost padla in na tržišču se bodo pojavile nizkocenovne rebule, ki ne bodo imele nič skupnega z briškimi. »Čezmejna zaščita bi lahko bila dobra rešitev, vendar opažam, da za zdaj ni pravega posluha za to zamisel - niti v Sloveniji,« pravi Primosig in opozarja, da podobne težave veljajo tudi za druge vinske sorte. V Brdih na primer pridelajo 60 do 80 stotov sivega pinota na hektar, v nižinskem svetu pa kar 200. Primosig opozarja, da so pritiski velikih kmetijskih podjetij iz nižinskih predelov Furlanije Julijske krajine zelo močni. »Pravo rebulo je mogoče pridelati le v Brdih, v nižinskem svetu je to nemogoče. Podobno velja s teranom. Ko bi sadili sadike terana v Brdih, bi bili obsojeni na neuspeh,« je prepričan Silvan Primosig.
Da je rebula potrebna zaščite, je prepričana tudi Mateja Gravner z Oslavja, ki hkrati ugotavlja, da se modnim trendom ni mogoče upirati. »Pred desetimi leti se skoraj nihče ni zanimal za rebulo, danes si je vsi želijo. Po eni strani je seveda potrebna zaščite, po drugi se ne moremo upirati njenemu širjenju. V Kaliforniji jo že pridelujejo, prirejajo celo Ribolla Fest,« poudarja Gravnerjeva in pojasnjuje, da so razlike med rebulo, pridelano v Brdih, in tisto iz nižinskega sveta, ogromne. »Delati moramo predvsem na kupcih; razumeti morajo, da pod določeno ceno ni mogoče proizvajati kakovostnih vin. Briška rebula je bistveno kakovostnejša od tiste, ki jo pridelajo v nižinskem svetu. V bistvu gre za dve različni vini, tudi trg to počasi razume,« poudarja Gravnerjeva in pojasnjuje, da bi bila čezmejna zaščita rebule zelo dobra zamisel, saj bi omogočila, da bi se vinarji na obeh strani meje tesneje povezali. Naša sogovornica upa, da bo afera o teranu spodbudila k večjemu sodelovanju.
Veliko bo odvisno zlasti od politikov, v prvi vrsti od deželnega odbornika Cristiana Shaurlija in slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Čezmejna zaščita zlate rebula bi predstavljala pomemben dosežek tudi za vinarje s slovenske strani Brd, ki jih ravno tako skrbi večanje proizvodnje v nižinskem svetu Furlanije Julijski krajini.