Basaglievo misel bi uvrstili na Unescov seznam

Misel in dediščino Franca Basaglie bi uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Predlog se je rodil v Gorici, mestu, kjer se je »revolucija« slavnega italijanskega psihiatra začela v 60. letih prejšnjega stoletja: za sprožitev postopka za vpis se je odločila Občina Gorica, podpirata pa jo Dežela Furlanija - Julijska krajina in goriški klub Unesco.

»Basaglia je zaslovel v času, ko je bival v Trstu, prve korake na poti, ki je leta 1978 privedla do sprejetja zakona št. 180, pa je opravil med vodenjem psihiatrične bolnišnice v Gorici. S tem se je začela nova doba razumevanja človekovega dostojanstva,« je povedal goriški župan Rodolfo Ziberna. Ob tem je izpostavil, da se je zamisel za predložitev kandidature porodila občinskemu svetniku Demokratske stranke Francu Perazzi, sicer nekdanjemu vodji goriškega oddelka za duševno zdravje, ki je odločilno sogovornico našel v občinski odbornici Patrizii Artico. »Pomembno je seveda, da nam ob strani stojita Dežela FJK in krajevni klub Unesco,« je poudaril Ziberna. Priznal je, da vložitev predloga še ne pomeni njegovega sprejetja, nekje pa je bilo treba začeti.

»Skoraj ganjen sem ob misli, da se bo prav v Gorici, kjer se je Basaglievo delo začelo, začel tudi postopek za dodatno ovrednotenje njegove dediščine. Mesto je lahko na to ponosno. Uvrstitev na Unescov seznam bi pomenila dodatno priznanje univerzalnosti Basaglieve misli in vrednot, na katerih je temeljilo njegovo delo, ki je v središče postavilo človeka,« je povedal Perazza. Zadovoljstvo je v imenu vodstva goriškega kluba Unesco izrazil njegov podpredsednik Adriano Machitella. Kot je povedal, so nad kandidaturo Basaglieve misli za Unescov seznam navdušeni tudi predstavniki drugih klubov Unesco po Italiji. Teh je 103.

Kot je pojasnila občinska odbornica Artico, postopek za vložitev kandidature terja svoj čas, že v kratkem pa bo goriški občinski odbor sprejel sklep, s katerim bo pripravi gradiva za kandidaturo namenil nekaj sredstev.»Pobuda za vpis misli Franca Basaglie na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je pomembna priložnost za ovrednotenje izjemne vizije, ki je globoko spremenila način razumevanja duševnega zdravja in, širše, človeka,« je dejal deželni odbornik za zdravstvo Riccardo Riccardi. Basaglia je po njegovih besedah znal vnaprej razumeti kulturno preobrazbo, ki nas še danes spodbuja k razmisleku.

»Ko govorimo o zdravju, se namreč ne moremo omejiti zgolj na zdravstveno razsežnost: zdravje je rezultat povezovanja zdravstvenih, socialnih in odnosnih vidikov. Odgovoriti na potrebe ljudi pomeni vse te elemente obravnavati kot celoto. Pomemben vidik je tudi močna vez, ki jo ima ta izkušnja z našim prostorom. Dva kraja sta odločilno zaznamovala to zgodbo: Sveti Ivan v Trstu, kjer je Basaglievo delo dobilo enega svojih najpomembnejših izrazov, in Gorica, kjer se je začela pot, ki je globoko zaznamovala ne le Italijo, temveč tudi mednarodni prostor,« je poudaril Riccardi.