»Ne učim ljudi, kaj je ljubezen, temveč le združujem glasove velikih avtorjev«

Rebecca Fierro, poznana tudi kot Fiorebecca, je 25-letna Goričanka, ki na družbenih omrežjih in v svojem podkastu govori o ljubezni. Obiskovala je humanistični licej Simona Gregorčiča v Gorici, diplomirala pa iz književnosti v Vidmu z nalogo o Srečku Kosovelu. Magistrski študij nadaljuje v Padovi. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec L’amore tra le righe (Ljubezen med vrsticami), v katerem skozi dela velikih literatov razmišlja o ljubezni in odnosih, ob tem pa ne skriva niti lastnih izkušenj.

Katero je vprašanje, ki vam ga skoraj nihče ne postavi?

Skoraj nihče me ne vpraša, zakaj bi starejša izkušena oseba brala knjigo, ki jo je napisala 25-letnica. Toda jaz ne učim ljudi, kaj je ljubezen, temveč le združujem na enem mestu številne glasove velikih avtorjev. Sem le povabilo, da jih ljudje začnejo brati in v njih morda poiščejo kake odgovore.

Prve vrstice uvoda v knjigi so brutalno iskrene. Začne se s slovesom ...

Knjiga je nastajala, ko sem ravnokar zaključila zelo lep odnos in ko sama nisem bila v najboljšem življenjskem obdobju. Ravno takrat me je kontaktirala založba. Od otroštva sem sanjala, da bom nekoč napisala knjigo. Dolgo sem mislila, da bo to zbirka zgodb. Pravzaprav je tudi ta knjiga na neki način to. Posamezna poglavja so precej pripovedna.

Želela sem napisati knjigo za vse: za tiste, ki so pravkar zaključili lep odnos, za zaljubljene in tudi za ljudi, ki se morda še nikoli niso zaljubili. Bolj kot odgovori me zanima vprašanje, kako doživljamo ljubezen in koliko naših predstav o njej oblikujejo družba, filmi, knjige in pričakovanja.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.