Na demografsko zimo vplivajo gospodarske, službene in socialne ovire

Italija je lani spet »popravila« negativen rekord števila rojenih otrok, saj so po podatkih državnega statističnega zavoda Istat na Apeninskem polotoku leta 2025 zabeležili 355.000 živorojenih otrok, kar je najnižja raven po letu 1945. Rodilo se je za štiri odstotke manj otrok kot leto poprej, ko je bil že tako postavljen nov negativen mejnik. S težavami se sicer soočajo tudi drugod po Evropi in svetu, podatki pa so ponekod tudi nekoliko bolj spodbudni, saj se je npr. v Sloveniji, kjer številke vsekakor ostajajo povprečno zelo nizke, rodilo za 0,5 odstotka več otrok kot leta 2024. V Italiji je sicer še najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da bi ljudje radi imeli otroke, se pa za ta korak ne odločijo predvsem zaradi gospodarskih, službenih in socialnih razlogov. Samo 5,5 % anketirancev namreč odgovarja, da njihovi življenjski načrti ne predvidevajo otroka.

Na 100 mladih 300 starejših

Stopnja rodnosti je v Italiji lani padla na 1,14 otroka na žensko. Da bi država brez priseljevanja ohranjala stabilno število prebivalcev, bi ta delež moral znašati 2,1 otroka na žensko, navaja poročilo, ki ga je pripravila Fundacija za rodnost v sodelovanju z Istatom. To dejansko potrjuje sama preprosta logika, saj je nemogoče vzdrževati pokojninski sistem, v katerem en sam otrok plačuje pokojnino za oba starša.

O tem, kako so se razmere spremenile v zadnjih 60 letih, potrjuje podatek, da so najvišje število rojstev v Italiji zabeležili leta 1964, ko se je rodilo 1.035.207 otrok, kar je v povprečju znašalo 2,7 otroka na žensko. Še leta 1995 se je rodilo 526.000 otrok. »Želja po materinstvu in očetovstvu je še vedno prisotna, a pogosto trči z negotovostjo glede zaposlitve, visokih stroškov, nezdružljivih življenjskih slogov in neprimernih storitev,« so navedli v poročilu. »Več kot 62 % oseb, ki ne bodo imele otrok, se bodo starševstvu odpovedale zaradi ekonomskih, službenih in družbenih ovir,« so še zapisali in dodali, da skoraj polovico žensk (49,9 %) skrbi, da bi materinstvo negativno vplivalo na službeno kariero.

Predsednik zavoda Istat Francesco Maria Chelli je ob predstavitvi poročila poudaril, da je »problem nizke rodnosti v Italiji ključen in sega v sedemdeseta leta, ko se je začela zniževati stopnja rodnosti«. »Danes znaša skupna stopnja rodnosti 1,14 otroka na žensko, medtem ko je za preprosto obnavljanje prebivalstva potrebna stopnja 2,1. To pomeni, da smo skoraj na polovici ravni, ki bi bila potrebna za ohranjanje stabilnega števila prebivalcev,« je opozoril. Če se bo sedanji trend nadaljeval, ob hkratnem hitrem staranju prebivalstva, bo leta 2050 na vsakih 100 mladih do 14. leta starosti približno 300 starejših od 65 let. Chelli je ob tem znova poudaril, da je razlogov za odločitev proti starševstvu več. »Med njimi so gospodarske težave, ki posebej prizadenejo moške, negotove zaposlitvene razmere, zlasti za ženske, ter vse večje breme skrbi za starejše družinske člane,« je dejal.