Bližje smo centru, več bomo plačali

V Gradežu je že občutiti poletni utrip. Med zadnjim vikendom so mestne hotele napolnili turisti iz nemško govorečih dežel, zlasti iz Avstrije, kjer je marsikdo izkoristil praznik sv. rešnjega telesa za nekajdnevni oddih ob morju. Zasedenost hotelskih nastanitev je bila večinoma osemdesetodstotna, če bi bile vremenske razmere ugodnejše, bi bila še višja. Zmanjkali so zlasti turisti, ki se zadnji trenutek odločijo za nekajdnevni dopust glede na vremensko napoved.

Za prejšnjo nedeljo je bila napovedana možnost neviht, vremenoslovci se pri tem niso ušteli, saj se je sredi dneva v Gradežu res ulil dež. Kopalci so večinoma zapustili plažo, nekateri so se zatekli v avtomobile in se zatem vrnili k svojim ležalnikom, ko se je ponovno zjasnilo. Takrat se je s sprehajalci napolnilo tudi mestno središče, kjer so že odprti vsi javni lokali in trgovine. Poleg gostov iz Avstrije in Nemčije je bilo mogoče opaziti tudi nekaj registrskih tablic iz Madžarske, v zadnjih letih narašča tudi število obiskovalcev iz Slovenije, čeprav jih je še vedno dokaj malo.

Parkirnih mest rado zmanjka

Gradež poleg turistov seveda obiskujejo tudi številni dnevni gostje iz okoliških krajev. Junija je obisk Gradeža prijeten, ker večinoma ni večjih težav z iskanjem parkirišča in na plaži ni pretirane gneče in vročine. Julija in avgusta je ob navalu obiskovalcev težko dobiti prosto parkirno mesto, kar še zlasti velja ob sobotah in nedeljah. Parkirišča proti plačilu, ki so najbližje vhodom na plažo (celodnevno parkiranje pred plažo Al Bosco stane šest evrov, bližje mestnem središču so tarife višje), se takoj napolnijo z avtomobili, zatem so na voljo le bolj oddaljena parkirišča, kjer ravno tako sredi jutra kaj kmalu zmanjka prostih mest.

Iskanje parkirnega mesta je povezano z izbiro plaže, kar največkrat pogojuje cena, ki smo jo pripravljeni odšteti za enodnevni oddih ob morju. V Gradežu bomo za senčnik, vstopnino in dva oz. tri ležalnike na dan odšteli od 15 do največ 76 evrov.

Dva kilometra različnih cen

Gostje, ki so nastanjeni po gradeških hotelih in apartmajih, se večinoma odpravljajo na dvokilometrsko plažo, ki je najbližje mestu in jo upravlja podjetje GiT - Grado impianti turistici. Najdražje je kopališče Settimo cielo, v katerega se vstopi neposredno iz mestnega središča. Od ponedeljka do petka bomo za šotor in senčnik v prvi vrsti, tri ležalnike in tri vstopnice potrosili 65 evrov, ob sobotah in nedeljah bomo morali odšteti še enajst evrov več; abonma za celo poletje stane 4636 evrov. Če se bomo na kopališču Settimo cielo zadovoljili s senčnikom med drugo in zadnjo vrsto, bomo porabili 43 evrov med tednom in 51,50 evra med vikendi.

Cene se na plaži nižajo glede na oddaljenost od mestnega središča - in so se kakorkoli glede na lansko leto povišale za nekaj evrov; skupno je na voljo deset različnih kopališč oz. območij. Najmanj bomo potrosili na kopališču Smart beach, kjer bomo za senčnik, dva ležalnika v prvi vrsti in dve vstopnici odšteli 18 evrov med tednom in 20 evrov med vikendi, od druge vrste dalje pa 15 evrov med tednom in 17 evrov med vikendi. Posamezna vstopnica za plažo, ki jo upravlja podjetje GiT, sicer stane tri evre tako za odrasle kot za otroke.

Že pred nekaj leti so zadnji del plaže podjetja GiT namenili psom. V tem primeru bomo za senčnik, dva ležalnika v prvi vrsti, dve vstopnici in ležalnik za psa odšteli odšteli 38 evrov med vikendi in 31,50 evra med tednom. Če hočemo razpolagati še z leseno ograjo, ki preprečuje, da bi nam hišni ljubljenec pobegnil, bomo morali dodati še od 10 do 12 evrov.

Na stari gradeški plaži Costa Azzurra bomo za senčnik in dva ležalnika odšteli 24 evrov, medtem ko bomo na plaži Grado Pineta dnevno potrosili med dvajset in petnajst evrov. Med kopališči, ki jih upravlja GiT, in plažo Grado Pineta je tudi predel s prostim vstopom, kjer lahko uporabljamo senčnik in ležalnike, ki smo jih prinesli od doma, in pred katero je velika peščena sipina, zaradi katere kopanje ni kaj dosti prijetno: da dosežemo kolikor toliko globoko vodo, moramo pešačiti po muljastem dnu več sto metrov, zaradi česar se kopalci kakorkoli raje odločajo za sosednja kopališča proti plačilu.