Četrtek, 29 september 2022
Iskanje

Ganljiva življenjska zgodba med Biljami in Aleksandrijo

Predstavitev knjige Ljubezen v pismih

20. feb. 2022 | 9:38
Dark Theme

»Ljubezniva mi ženka!/.../ Vsakikrat, ko grem z Danilko na brod, ji pravim, kako jo je mama tam kopala. /.../ Včeraj, ko sem jo oblačil, je imela narodno nošo, najraje ima tisto krilce, sem ji oblekel znarobe. Tisto za spredaj, odzadaj. Veš kaj mi je rekla? »Ti tata si šutast!« In se mi je smejala. Ko sem odprl pismo, sem ji pokazal slikce. Na vseh te je spoznala.« Takole je Franc Peric iz Bilj leta 1928 pisal svoji ženi Feliciti Koglot v Aleksandrijo. Doma je skrbel za njuno prvorojeno hči Danilo, potem ko je ona že drugič morala na dolgo pot za zaslužkom. Njuna pisma so skrbno prepisana in zbrana v knjigi Ljubezen v pismih Aleksandrija–Bilje, 1921–1931, ki je te dni izšla pri založbi Univerze v Novi Gorici in je bila minulo sredo prvič predstavljena javnosti.

Naslovnica knjige (KM)
Naslovnica knjige (KM)

Ganljivo življenjsko zgodbo, sprva zaročencev, nato pa zakonskega para, so v sredo zvečer v novogoriškem kulturnem domu odstirale Felicitine in Francove vnukinje: likovna kritičarka Nelida Nemec, igralka in režiserka Neda Rusjan Bric ter kiparka in profesorica Rene Rusjan. Na predstavitvi so sodelovale še Manca Koren, Katja Mihurko Poniž, Mirjam Milharčič Hladnik in Lara Vončina iz Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki so sodelovale pri nastanku knjige.

Felicita ali po domače Felička je v Aleksandrijo prvič odšla leta 1921, v času velikega pomanjkanja. Da bi zaslužila denar za poroko z ljubljenim Francem, je v tujini ostala dobri dve leti. Po povratku domov se je par poročil in dobil prvo hči, Danilo. Okoliščine so Felicito znova primorale k iskanju zaslužka v Egiptu in ponovno je šla na pot. »Jaz ji vsaki dan frišam spomin ter ji dajem pobudo, jo vprašam če te ljubi ter da naj pokaže, kako te ljubi. Me prime okrog vratu ter stiska in pravi, kako ljubi mamico. Ter ti pošilja z roko poljubčke. Če ji ne bi dajal pobude in ji frišal spomin, bi vse kmalu pozabila. Pa saj ji ne zameriš, kaj?« je Franc v pismu ženi ganljivo opisoval svoje prizadevanje pri ohranjanju spomina na mamo pri njuni deklici.

Več v današnji (nedeljski) tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava