Iztrebljena podust se vrača »domov«

Te dni se zaključuje štiriletni projekt Life for Lasca, ki ga v sodelovanju z italijanskim partnerjem Parco Ticino iz Milana in lokalnimi ribiškimi družinami izvaja Zavod za ribištvo Slovenije. Da bi preprečili izumrtje avtohtone primorske podusti, so jo vzgojeno v ribogojnici ponovno naselili v pritoke Vipave. Primorska podust živi namreč le v Sloveniji in Italiji, njena populacija pa je bila v močnem upadu. V Sloveniji jo je pred projektom bilo moč najti le še v potoku Reka in njenem pritoku Kožbanjšček v Goriških Brdih, pojasnjuje Kaja Pliberšek, vodja projekta. V Italiji naseljuje nekatere vodotoke porečja reke Pad. Edini potrjen razlog za njeno izginjanje je prisotnost tujerodnih vrst, v Sloveniji jo najbolj ogroža donavska podust.Preden so avtohtono primorsko podust ponovno naselili v njen nekdanji naravni habitat, iz katerega je izginila, so v Zavodu za ribištvo Slovenije v sodelovanju z lokalnimi ribiškimi družinami v času trajanja projekta izvajali izlove tujerodne donavske podusti. Eden takšnih se je odvijal včeraj, na delu reke Vipave v Prvačini, kjer je poleg zaposlenih na Zavodu za ribištvo sodelovala tudi Ribiška družina Renče »Tako smo naredili prostor primorski podusti, da lahko zaživi,« dodaja vodja projekta. V štirih letih so naredili 813 izlovov, premestili so preko 9.000 osebkov donavske podusti.

»Nad uspehom smo presenečeni, ne moremo verjeti, da smo dosegli to, kar smo. Primorska podust se je v Vipavski dolini razširila v potokih, kamor smo jo vnesli,« dodaja Pliberškova. Doslej so vložili dobrih 75.000 osebkov primorske podusti, v letošnjem letu jih bodo še dodatnih 30.000. Nekaj jih je bilo vzrejenih v Sloveniji, saj je bila v okviru projekta v kobariški ribogojnici uspešno vzpostavljena tudi vzreja, nekaj pa so jih pripeljali iz Italije, iz porečja reke Pad. Glavna razlika med obema vrstama je v velikosti: primorska podust zraste do 20 centimetrov, navadna pa pol metra in več.Izlov so izvajali s pomočjo pregrad, ki so onemogočale prehod rib po vodi navzgor in navzdol. »Zato smo danes izbrali ta prostor v Prvačini, ki ima na spodnjem delu plitek preliv, ki ob vodostaju, kakršen je današnji, onemogoča ribam enostaven prehod po vodi navzgor. Na zgornji meji pa smo postavili električno bariero. Ribe tako ujamemo v to območje, od koder jih izlavljamo z dvema metodama: ena je iz čolna, druga pa “peš”, na odseku, ki je prebrodljiv,« je potek dela včeraj opisala Pliberškova. Izlove so sicer v času projekta opravljali na različnih lokacijah.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.