Jubilej v znamenju korenite prenove

Leto 2023 je za Pilonovo galerijo z več vidikov posebno leto, saj letos obeležuje petdeset let od ustanovitve, poleg tega pa so v začetek novega leta zakorakali z mislijo na prenovo prostorovin prevetritev oziroma razširitev muzejskih vsebin. »Pilonova galerija bo v celoti obnovljena do leta 2025, ko bomo obiskovalcem v celoti lahko ponudili tudi povsem prenovljeno programsko zasnovo za vse ciljne publike ter sodobnejšo in bistveno večjo prezentacijo likovnih del iz fonda galerije kot doslej,« napoveduje direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek.

Pilonova galerija, ustanovljena leta 1973, je nastala iz umetniške zapuščine, ki jo je sin slikarja in fotografa Vena Pilona Dominique Pilon po očetovi smrti (1970) podaril mestu Ajdovščina. V zapuščini je poleg umetniških del tudi bogat arhivski fond: dokumenti, rokopisi, korespondenca, knjige in osebni predmeti umetnika... Galerija je 25. oktobra lani za javnost začasno zaprla svoja vrata, ker poteka gradbena povezava objektov s sosednjo Rustjevo hišo, kamor bo Pilonova galerija širila svojo razstavno dejavnost in depoje. »V naslednjih tednih in mesecih sledi odpiranje ostrešja galerije in dvig gabaritov ter nazadnje preboji kamnitih zidov med objekti. Trenutno je treba prenovo galerije razumeti kot širitev v objekt Rustjeve hiše, kjer bomo v začetku poletja 2023 že lahko javnosti na ogled postavili stalno zbirko v novih prostorih Rustjeve hiše in uredili depoje za likovna dela. Obstoječa objekta, kjer deluje Pilonova galerija že 50 let, pa gresta v obnovo, kjer bomo stavbno dediščino in pohištvo arhitekta Svetozarja Križaja obnovili ter objekta prilagodili sodobnemu načinu dela,« pravi direktorica Pilonove galerije Tina Ponebšek. Ob prenovi galerije je po njenih besedah ves čas v ospredju misel na ohranjanje in spoštovanje dediščine arhitekta ter lokalne stavbne dediščine, ki mora ohranjati prvine, značilne za Vipavsko dolino.

Dediščina državnega pomena

Zadnja dva meseca minulega leta so tako zaznamovali selitev stalne zbirke Pilonove galerije iz razstavnih prostorov, praznjenje depoja in pospravljanje knjižničnega gradiva, ki zdaj razvrščeno po škatlah čaka na ponovno vrnitev na police. K delu je bilo treba pristopiti sistematično in z natančnostjo, saj rokovanje z umetninami in arhivskim gradivom zahteva še dodatno previdnost. Potreben pa je bil seveda tudi določen čas, da so predmeti bili dosledno pregledani, popisani, zaščiteni in preseljeni. Galerija namreč hrani dediščino nacionalnega pomena, s težko pričakovano obnovo pa naj bi pridobila nujno potrebne pogoje za ohranitev znotraj strokovnih standardov ter prezentacijo, ki sledi spreminjajoči se družbi 21. stoletja. Poleg gradbenih posegov projekt predvideva tudi sodobnejšo opremo za razstavne prostore, likovna dela in dokumentarno gradivo pa bodo končno lahko maksimalno zaščitena s primerno konservatorsko opremo in vrhunsko muzejsko razsvetljavo. V luči čim širše dostopnosti muzejskega fonda so odgovorni v projektu predvideli tudi digitalno dostopnosti do gradiva. Digitalizirana bodo umetniška dela, ki bodo širše dostopna javnosti, tudi kadar so v depoju, s čimer naj bi med drugim omogočili tudi kakovostne dediščinske raziskave. 1,8 milijona evrov vredna naložba bo nared do konca leta 2025. Ministrstvo za kulturo je prenovi Pilonove galerije namenilo 1,17 milijona evrov, 641.000 evrov pa bo v treh letih dodala ajdovska občina.

Številne arheološke najdbe

Prenova Rustjeve hiše je že stekla, v njej pa so našli številne arheološke najdbe, saj stavba stoji v središču mesta, kjer so številni ostanki iz rimskega obdobja. A so arheologi kljub temu presenečeni nad tokratnimi odkritji - med njimi sta namreč tudi talno gretje in bazen. V dveh prostorih v hiši so odkrili stebričke talnega gretja, po predvidevanjih arheologov pa so bila tla nad njimi prekrita z mozaikom. »Arheološke raziskave tik pod obstoječimi tlaki Rustjeve hiše so pokazale presenetljivo dobro ohranjene ostanke rimske infrastrukture, temelje in zidove kompleksa term. Izstopa odkritje stebričkov talnega gretja (hipokavst), sistema ogrevanja, kakršen doslej znotraj Castre še ni bil raziskan. Stebrički so bili sestavljeni iz okroglih opek, ki so bile postavljene ena na drugo ter vezane z malto,« so zapisali v skupini Stik, ki bdi nad arheološkimi raziskavami. Obnovljeno pritličje Rustjeve hiše bo namenjeno predstavitvi lokalne pekarske in mlinarske tradicije v Ajdovščini, saj je bila v hiši nekoč pekarna.