»Prosimo za pripomočke za naše otroke, za našo šolo, za slovensko kulturo, ki jo spoznavamo in širimo tako, da vpisujemo svoje otroke v to šolo. Prosimo, da ima naša šola enake pogoje kot ostale šole v Italiji.« Tako zaključujejo svoje pismo deželnemu šolskemu uradu predstavniki Združenja staršev osnovne šole in vrtca s slovenskim učnim jezikom iz Romjana, ki so želeli opozoriti urad na pomanjkanje ustreznih učbenikov zgodovine, zemljepisa in naravoslovja za osnovnošolce, predvsem za tretji, četrti in peti razred.
Zavedajo se, da je to dolgoleten problem, na katerega so že večkrat opozorile šole same, različna združenja, ustanove in starši, vendar je še vedno nerešen. Na Primorskem dnevniku smo konec decembra poročali o več dopisih, ki so jih na Urada za šole s slovenskim učnim jezikom pri Deželnem šolskem uradu naslovili starši učencev Osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja v Barkovljah. »Od prvih opozoril je preteklo že veliko let, v tem času so se pritoževali tudi drugi, vse do danes, ko bivši učenci, zdaj starši, ugotavljajo, da se njihovi otroci srečujejo z enakimi težavami kot oni sami nekoč,« ugotavljajo predstavniki romjanskega združenja v pismu. Zaradi pomanjkanja učbenikov so učitelji prisiljeni, da iščejo drugačne rešitve. Med temi so »fotokopije iz starejših učbenikov, razdeljevanje lastnih zapiskov, narekovanje ali prepisovanje s table v šoli ali uporaba multimedijskega gradiva«. Nobena izmed teh rešitev ni povsem zadovoljiva, saj ima kopiranje določen strošek (za šolo ali celo za učitelje), skupaj z zapiski pa so fotografije, če so, črnobele in zaradi tiska pogosto nejasne. Narekovanje oz. prepisovanje v zvezek je za učitelje dodatna obremenitev, saj morajo popravljati vsak zvezek posebej. Multimedijsko gradivo, nazadnje, je pogosto samo v italijanščini, ker slovenskega gradiva primanjkuje.