»Knjiga, ki sodi v dediščino slovenskega naroda«

Ljudje z obeh strani meje so napolnili malo dvorano Kulturnega doma, ki je v sredo gostila predstavitev knjige Vlaki za koncentracijska taborišča, slovenskega prevoda monografije Luciana Patata, ki je posvečena deportiranim iz goriškega zapora med leti 1943 in 1945. Za dragoceno novost gre zasluga Kulturnemu domu, saj se je zavzel za to, da bi tudi slovenska javnost spoznala tragedije, ki so se med nemško okupacijo dogajale na naših tleh. Nacisti so se namreč ob pomoči kolaboracionističnih sil kruto znašali nad civilnim prebivalstvom. Veliko je bilo aretacij, ubojev in deportacij v nemška koncentracijska in delovna taborišča.

In prav o deportacijah govori knjiga, ki je pred dvema letoma izšla v italijanščini. Ker je bilo med zaprtimi v goriških zaporih in naknadno odpeljanih v Nemčijo dobrih 70 odstotkov Slovencev iz širšega goriškega območja, je kaj kmalu padla odločitev, da je treba knjigo prevesti tudi v slovenski jezik. Predsednik Kulturnega doma Igor Komel je poudaril, da je knjiga izšla ob 80-letnici Goriške fronte, predstavitev pa so priredili tudi v okviru obeleževanja mednarodnega dneva spomina. »Zaradi svoje vsebine sodi knjiga v dediščino slovenskega naroda,« je še ocenil Komel. Gre namreč za poglavje, v katerem kot žrtve nastopajo pretežno primorski Slovenci, ki so se drznili upreti nacistični in fašistični ideologiji. V knjigi ni najti zgolj golih številk, temveč gre za podatke ljudi s priimki in imeni, krajih bivanja, datumih aretacije in naknadne deportacije v Nemčijo oz. njihove ustrelitve.

O sami zamisli, zbiranju podatkov in pisanju je spregovoril avtor. Luciano Patat je povedal, da so mu po vztrajnih prošnjah dovolili vpogled v knjige in zapisnike goriških zaporov, ki prinašajo vse zlo iz tistih krutih let. To mu je vzelo več mesecev dela, saj so ti dokumenti ležali razmetani v neki vlažni kleti. Vse dokumente je pregledal, uredil in nato preslikal, nakar je podatke prenesel na računalnik. Prisrčno se je zahvalil Kulturnemu domu in njegovim sodelavcem, da so poskrbeli za slovensko izdajo in knjigo še obogatiti z novimi podatki in dognanji, zlasti še pri uporabi slovenskih imen žrtev in krajev. Italijanska izdaja namreč prinaša poitalijančena imena ljudi in vasi.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.