Ko je tudi pica lahko prelomnica v življenju

V Števerjanu se danes, 28. oktobra, obeta živahen, aktualen in večkulturno obarvan večer. Ljubitelji gledališča si bodo namreč lahko ogledali novo produkcijo domače dramske družine F.B. Sedej z naslovom Pica za dva, ki obravnava zelo sodobno temo. »Predstava govori o treh pribežnikih oz. o tem, kako se le-ti vključujejo v našo družbo,« nam je povedal vodja dramske družine Jakob Leopoli.

Protagonisti Pice za dva, ki bo krstno uprizoritev doživela nocoj ob 20. uri v Sedejevem domu, prvo ponovitev pa v sklopu abonmaja Gledališče na ocvrtem že jutri, 29. oktobra, ob 17. uri na istem prizorišču, so torej trije prišleki, ki so v novi državi nezakonito prisotni in iščejo način, da bi nabrali nekaj denarja in stopili v stik z družbo, v kateri živijo. »Ti pribežniki nimajo imen, imajo le vzdevke: AA, BB in CC. Tudi v realnosti pogosto posplošujemo in vse priseljence, ne glede na to, ali prihajajo iz Afganistana, Sirije ali druge države, dajemo v isto skupino,« je dejal vodja dramske družine in razložil, da kaže izbira anonimnosti junakov prav na to, da nimajo identitete in torej niso smatrani kot popolni ljudje. Igra pa želi dokazati prav obratno: »Konec koncev smo vsi ljudje. Kulturne razlike obstajajo, toda vsi imamo ene skupne lastnosti, izhajamo iz skupnih načel,« je še povedal Leopoli.

Lahkotno, a aktualno

Komedija, ki je prosto povzeta po radijski nadaljevanki sodobnega italijanskega avtorja Fausta Paravidina in je prvič izvedena v slovenskem jeziku, z besedami umetniške vodje dramske družine Jasmin Kovic »na lahkoten način odpira aktualne teme priseljenstva in družbenega sprejemanja drugačnega.« Jakob Leopoli meni, da predstava sama na sebi seveda ne rešuje pojava, kot so migracije, in povezanih težav, pri gledalcu pa nedvomno spodbudi razmislek, saj uprizarja neko stisko, potrebo ljudi, ki so ob robu družbe, katerim večkrat težko prisluhnemo.

Kaj pa o tem meni sam režiser Franko Žerjal? Lahko Pica za dva publiki spremeni življenje? »Globoko dvomimo o tem, boste rekli. A vendar se v tej predstavi, noviteti za slovenski prostor, lahko tudi to zgodi. Našim junakom, trem pribežnikom z vzhoda, s problemom azila, s problemom dela, najemnine in preživetja sploh, ti dve pici predstavljata prelomnico v njihovem življenju. Dve pici, ki jim omogočata, da globlje spoznajo bližnjega, drug drugega in same sebe,« je zapisal Franko Žerjal, ki si je baje prav Pico za dva izbral za svojo poslednjo režisersko produkcijo.

Igra je bila precejšen izziv

»Večkrat mislimo, da sta naši družba in kultura stalnici v zgodovini, toda v resnici se vseskozi spreminjata in to ravno zaradi preseljevanja,« je še dejal Jakob Leopoli in opozoril, da smo včasih upravičeno skeptični do drugačnega in neznanega, včasih pa neupravičeno in skrajno brezbrižni do ljudi, ki doživljajo stisko. Glede samih vaj je vodja dramske družine priznal, da je bila igra kar precejšen izziv, saj je besedilo zahtevno in vsebuje celo vrsto hitrih replik, ki se zlivajo ena v drugo. »Drugi izziv je pa tudi ta, da moraš kot igralec skušati podoživljat drugačnega. To pa je težko, saj če slednjega ne poznaš, tvegaš obračanje v kalupe, ki zelo verjetno niso resnični,« je zaključil vodja dramske družine F. B. Sedej. Režiser Franko Žerjal pa spodbuja ogled igre »ne samo zaradi svoje aktualnosti, ampak tudi zaradi duhovitega pristopa k tej temi.«