Koncept manjšine vse kompleksnejši

Zemljevid Evrope ima več nevidnih plasti, med katerimi je tudi razporeditev narodnih manjšin, ki ne upošteva seveda državnih meja in ni »posebnost« izključno obmejnih območij. Koncept manjšine postaja postopoma kompleksnejši v svetu, ki premore vedno več, tudi novejših skupnosti znotraj vsake države. Zato sta tako razmislek o spremembah kot tudi evidentiranje novih strategij izjemnega pomena za ohranitev in boljšo zaščito pravic zgodovinskih skupnosti. Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti se ukvarja ravno s tem in njen član na italijanskih tleh, Svet slovenskih organizacij, je v četrtek v okviru 20. Koroških dnevov na Primorskem priredil srečanje na temo evropskih povezovanj narodnih manjšin. Pogovor v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je osvetlil nekaj aspektov te evropske mreže, ki »od blizu« kaže precejšnji odmik od evropskega gesla »enotni v raznolikosti«.

Srečanja, ki ga je povezoval Julijan Čavdek, sta se udeležila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko ter pravnik in bivši sodelavec FUEN Roman Roblek. Inzko je jasno povedal, da ideja »enotnosti« velja samo med državami, ne pa znotraj njih, kjer so manjšine podvržene bolj ali manj razsvetljenim zakonom. Diskriminacija in kršenje pravic sta prisotna tudi v evropskih državah, na primer s sistematično izključitvijo predstavnikov manjšin od vodilnih političnih položajev, kot se na primer dogaja v BiH in v Grčiji. Zato morajo narodne skupnosti ostati vidne, z izstopajočimi dosežki na vsakem področju. Zgledovati se morajo po obstoječih, dobrih praksah, da lahko implementirajo obstoječe »državne pogodbe« za zaščito njihovih pravic. Za koroške Slovence so na primer stiki z Južno Tirolsko najbolj konstruktivni in plodni, saj je organiziranost kot tudi politična teža te skupnosti zgledna.

Evropska državljanska pobuda Minority Safepack Initiative (MSPI) je nastala, da bi premaknili pogovor od državnega na evropski nivo, z enotnim stališčem glede pravic manjšin v evropski zakonodaji. Pobudniki so zbrali nad milijon podpisov in presegli predvideni kvorum v 11 državah, kljub temu pa so prejeli odklonilni odgovor Evropske komisije. Zato je vprašanje zdaj prešlo na Evropsko sodišče, ki se bo izreklo 9. novembra.Roblek je naštel možne razloge za odgovor: nasprotovanje nekaterih držav, ki ne podpirajo zahtev manjšin (na primer Francija, Grčija, Španija), ali nesoglasja zaradi nerešenega vprašanja »novih« manjšin migrantov. V vsakem primeru je pobuda pokazala možno pot in predvsem potrebo po poenotenju pri upoštevanju pravic določenih manjšin, na primer na področju šolstva in medijev. Trenutno bi bilo verjetno najlažje, da bi posamezne države samostojno naredile korak naprej.

Politična podpora je bistvenega pomena, gostje večera pa so širili pogled na vzporedno vlogo vzgoje znotraj družin in skupnosti: argentinski Slovenci nimajo na primer nobene zaščite, četrta generacija izseljencev pa še vedno govori in poje v slovenskem jeziku.