Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Kras bo spet ozelenel v roku kakih deset let

Iz monitoringa prizadetih območij, ki ga izvajata tržaška in videmska univerza, izhaja, da je povprečno že skoraj 25 tisoč rastlin na hektar

Gorica |
1. mar. 2024 | 6:33
Dark Theme

Narava bo sama poskrbela zase, do »prebujenja« pa seveda ne bo prišlo kar čez noč. Kako se kraški ekosistem odziva na razdejanje, ki so ga povzročili požari v poletju 2022, je vprašanje, iz katerega izhaja študija videmske in tržaške univerze v sodelovanju z okoljevarstveniki iz združenja Legambiente. Rezultate monitoringa gozdnatih območij, ki jih je zajel ogenj, bodo predstavili na današnjem posvetu z naslovom Risorgere dalle ceneri? (Vstati iz pepela?), ki bo ob 14. uri na sedežu videmske univerze v nekdanjem samostanu svete Klare v Gorici.

Posvet, na katerem bodo sodelovali naravoslovci in drugi strokovnjaki, prirejajo v sodelovanju z gozdno službo Dežele Furlanije - Julijske krajine, vodil pa ga bo profesor upravljanja gozdov na Univerzi v Vidmu Giorgio Alberti, obenem vodja evropskega projekta Wildcard. Z njim smo se pogovorili o prvih rezultatih monitorniga in pričakovanjih strokovnjakov glede časovnice za uresničitev čudeža narave.

»Raziskava zadeva gozdnato območje na italijanski strani meje, osredotočili smo se na goriški Kras, kjer je bil najbolj prizadet. Podobnim vprašanjem se posvečajo tudi v Sloveniji, kjer monitorirajo trenutno stanje gozdov, na tem področju pa ni prišlo do sodelovanja med dvema državama, čeprav je na čezmejnem Krasu zgorelo 4100 hektarjev površin in večina izmed teh se nahaja v Sloveniji,« je pojasnil Alberti in za bralce Primorskega dnevnika povzel situacijo kraških gozdov.

»Podatki kažejo na pozitiven odziv narave. Seveda se nekatere rastline po požaru širijo hitreje, druge pa manj. Zabeležili smo kar dobro število novih poganjkov, ki rastejo iz hlodov, in rastlin, ki so zrasle iz semena. Semena so bila verjetno že pred izbruhom požarov pokopana v zemlji, nekatera so padla na tla s preživelih rastlin. Trenutno znaša povprečna gostota teh rastlin, ki imajo povprečno višino 18 centimetrov, skoraj 25 tisoč rastlin na hektar,« je povedal profesor na videmski univerzi.

V kolikšnem času pa lahko pričakujemo, da bo Kras spet ozelenel? »Študije kažejo, da bodo v roku kakih deset let že ponovno rasle domorodne rastline, to se pravi v glavnem listavci, kot so črni gaber, hrast, črni jesen in navadni ruj,« je naštel naš sogovornik. Na spontano rast borovcev in drugih iglavcev pa lahko kar pozabimo, saj ne spadajo med kraške avtohtone rastline in jih je v naših krajih umetno posadil človek v teku 19. stoletja, da bi hitreje kljuboval divjemu krčenju gozdov, ki ga je v zgodovini utrpelo kraško območje.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava