Nadejajo se, da bi postal pravi ambasador Brd

V avtohtone sorte verjamejo in vlagajo, z namenom, da bi vino, pripravljeno iz mešanice rebule, malvazije in friulana, v prihodnosti postalo pravi ambasador Brd. Enajst vinarjev je v sredo v nekdanji železnini Krainer v goriškem Raštelu predstavilo pobudo Collio - Vino da uve autoctone (Vino iz avtohtonih sort): gre za projekt, ki je nastal leta 2018 po zaslugi kmetij Edi Keber, Muzic, Terre del Faet in Krminske kleti. K pobudi so kasneje pristopile še kmetije Maurizio Buzzinelli, Korsic Wines, La Rajade, Marcuzzi Officina Viticola, Vigne della Cerva, Manià in Ronco Blancis.

»Želeli smo ovrednotiti avtohtone sorte, ki na najboljši način pripovedujejo o našem prostoru. Dali smo si nekaj enostavnih pravil: vino mora vsebovati vsaj 50 odstotkov grozdja friulano, steklenice pa morajo priti na tržišče vsaj 18 mesecev po trgatvi. Tudi s komunikacijskega vidika predstavlja vino neko novost, saj so etikete skupne: odločili smo, da bomo v ospredje steklenice postavili besedo Collio oziroma teritorij, ne pa blagovno znamko posameznega podjetja,« so na predstavitvi dejali vinarji.

Globoke korenine

Čeprav pravilnik oznake Collio predvideva, da se pri sestavi vina Collio bianco lahko uporablja domala vse bele sorte, ki se jih goji v Brdih, ima vino iz zgolj avtohtonih sort globoke korenine. »Rebula se je v naših krajih prvič pojavila v 13. stoletju, malvazija in friulano pa le nekaj stoletij kasneje. Vino iz mešanice avtohtonih sort so na Goriškem proizvajali že v 19. stoletju: na tržaškem vinskem sejmu leta 1888 se je neka kmetija predstavila ravno z mešanico avtohtonih vinskih sort. Med vojnama se vino Collio bianco pogosto pojavlja: ko je na primer kralj Viktor Emanuel III. leta 1922 obiskal Gorico, so mu ponudili ravno vino iz avtohtonih sort, ki je tedaj vsebovalo večinoma rebulo. Tako je bilo vse do 90. let, ko je pravilnik oznake začel dopuščati uporabo mednarodnih sort: vinarji so pri sestavi svojih vin lahko postali bolj ustvarjalni, prepoznavnost pa je seveda postala manjša, saj so lahko bila vina med sabo popolnoma različna,« je dejal novinar Stefano Cosma. Vinarji si želijo, da bi specifično vino dobilo prostor tudi v pravilniku oznake Collio: če se to ne bo zgodilo, bodo vsekakor nadaljevali po začrtani poti. »Moč projekta je v tem, da v to vino vsi verjamemo. Upamo, da se bodo v prihodnosti projekta udeležile tudi druge kmetije, saj lahko postane vino Collio bianco iz avtohtonih sort prava vizitka za teritorij. Nadejamo se, da bi čez 50 let vinski navdušenci o njem govorili tako, kot danes govorijo o Chiantiju ali Barolu. Ne trdimo, da je vino iz avtohtonih sort boljše od tistega, ki je pridelano tudi z uporabo mednarodnih sort. Smo pa mnenja, da nas lahko friulano, rebula in malvazija, sorte, ki odlično uspevajo le na naši zemlji, lahko predstavijo na najboljši način,« so poudarili vinarji.