»Najprej mora biti želja«

Prekomerno uživanje alkohola je eden od glavnih družbenih in zdravstvenih problemov v Italiji. Računajo, da se s to težavo sooča okrog 8.600.000 ljudi od 11. leta starosti dalje. Pri premoščanju alkoholnih odvisnosti je ključnega pomena delovanje skupin Anonimnih Alkoholikov (AA).

Jutri, 13. junija, med 14. uro in 19.30 bo v župnijski dvorani Incontro v goriškem Podturnu srečanje z naslovom »Il gruppo da cui tutto parte«. Na dogodku, ki ga prireja združenje Alcolisti Anonimi APS, bo govor o metodah, ki se jih poslužujejo pri nudenju pomoči pri odvajanju od alkohola. Poleg raznih strokovnjakov bodo svoja pričevanja ponudili tudi sami alkoholiki, ki so se rešili odvisnosti s pomočjo tovrstnih skupin. Izkoristili smo priložnost za pogovor s članom goriškega društva Alcolisti Anonimi. Zaradi anonimnosti, ki je osnova delovanja skupin, ne bomo razkrili njegovega imena.

Koliko takih skupin deluje v Gorici in v FJK?

V Furlaniji - Julijski krajini deluje trenutno petnajst skupin. Štiri so v Trstu, ena v Tržiču, dve v Vidmu, ena v Palmanovi, ena v Codroiopu, ena v Tolmeču, ena v Carpenetu, dve v Pordenonu. V Gorici pa delujeta ena navadna skupina in ena skupina znotraj zapora. Skupina v Gorici obstaja od leta 2010. VItaliji jih je skupno okoli 400.

Za kaj gre?

Smo skupnost ljudi. Edina lastnost, da lahko nekdo postane del skupine, je želja po prenehanju pitja. Skupina deluje na podlagi vzajemne samopomoči. To pomeni, da je naš glavni cilj ta, da sami ostanemo trezni in da z izvajanjem programa pomagamo tudi drugim alkoholikom, da dosežejo treznost. V bistvu sledimo programu, ki temelji predvsem na udeleževanju srečanj. Recimo, da je levji delež okrevanja odvisen od teh.

Prekomerno pitje je pri nas bolj razširjeno kot drugje...

Gotovo. Na splošno velja, da se v naši deželi veliko pije. Gre skoraj za stereotip. Treba je povedati pa, da gre za problem, ki je prisoten na državni ravni in je zelo raznolik. Povsod pa velja isto, in sicer, da je alkoholizem bolezen. To je zelo pomembno izpostaviti. Alkoholik nedvomno živi z družbeno stigmo. To, da gre za bolezen, je ena prvih stvari, ki morajo biti jasne in ki jih takoj povemo. Povedali so jo tudi meni. To predvsem zato, da se ublaži občutek krivde in sramu. Prvi korak je zagotovo sprejemanje. Zavedanje, da se alkoholiku ni treba sramovati, saj gre za bolezen.

Kako poteka zdravljenje?

Najprej je pomembno, da si oseba, ki vstopi, sama želi, da bi prenehala piti. Ne gre sicer za pravi korak, temveč za željo v osnovi. Po tem lahko poenostavljeno rečemo, da gre za pot sprejemanja, zavedanja, kjer je ključna predvsem na iskrenost do sebe in drugih zaupanje in deljenje izkušenj. Alkoholik je osamljena oseba. To je bolezen osamljenosti in izoliranja.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.