Ni šlo za lisico, temveč za šakala

Ni šlo za lisico, temveč za šakala. V prejšnjih tednih smo objavili fotografijo poginule živali, ki je ležala v jarku nedaleč od vhoda goriškega letališča. Zapisali smo, da je šlo za lisico, vendar nas je nekaj bralcev opozorilo, da je pod avto v resnici končal šakal. Tudi naravoslovec in predsednik kraškega lovskega okrožja Saimon Ferfolja nam je potrdil, da je pred goriškim letališčem poginil šakal. »Točnih podatkov o številčnosti populacije zlatega šakala v Furlaniji - Julijski krajni ni, vendar izvedenci ocenjujejo, da jih je med 150 in 200,« pravi Ferfolja in opozarja, da število šakalov hitro raste po vsej Evropi.

V preteklosti je šakal živel samo na Balkanu, v Turčiji, Bolgariji in Grčiji, vendar se je zatem začel širiti proti zahodu in severu, tako da je danes prisoten celo na Finskem in Norveškem. »Podatki o njegovi prisotnosti in širjenju kažejo na veliko prilagodljivost šakalov novim okoljem, ki so med sabo zelo različna. Pomislimo samo na podnebje, ki je v Severni Evropi čisto drugačno kot na Egejskem polotoku,« pravi Ferfolja.

V našem časopisu smo pred nekaj tedni poročali o pokolih drobnice na tržaškem Krasu, kjer so rejci ovac in koz obupani. »Šakal nedvomno vpliva tudi na srnjad. Za upadom njene populacije je več razlogov, sicer je širjenje šakala nedvomno med glavnimi,« poudarja Ferfolja in opozarja, da je šakal lovna vrsta v Sloveniji in Avstriji, medtem ko je v Italiji zaščiten. Italijanski zakon o lovu je bil po besedah našega sogovornika nazadnje posodobljen leta 1992. Od takrat so se razmere v naravi zelo spremenile, in čeprav je število šakalov poskočilo, so še vedno zaščiteni.

Iščejo hrano med odpadki

Da se v zadnjih časih šakali vse bolj približujejo tudi naseljem, nam je povedal jameljski lovec Ivan Pahor. »Okoli hiš iščejo smeti in ostanke hrane, tako da se je že nekajkrat zgodilo, da so po vasi odprli zabojčke in strgali vreče z biološkimi odpadki. Tega nedvomno niso storile domače mačke, ki so lahko tudi same potencialen plen za šakale. Soseda mi je pred časom povedala, da ji je naenkrat zmanjkala muca. Če se ponoči zraven hiš potikajo šakali, so tudi mačke v nevarnosti, saj jih brez težav uplenijo,« pravi Ivan Pahor, po katerem šakali posegajo tudi po malih gozdnih živalih. »Pri nas ni več niti ježev, da ne govorimo o srnah...« opozarja naš sogovornik, po katerem se šakalom, ki so med drugim vsejedi in se ob pomanjkanju drugega zadovoljijo tudi s sadjem in mrhovino, uspejo zoperstaviti le divji prašiči in jeleni. »Šakali plenijo v tropih, ki jih sestavljajo samica, samec in njun naraščaj, primerjali bi jih lahko s hijenami v Afriki,« pravi Ivan Pahor in poudarja, da bi morali tudi v Italiji sprostiti lov na šakala. »Da omejiš škodo in omogočiš sobivanje, moraš posegati v število zveri. To velja tako za šakale kot za medvede in volkove,« je prepričan Ivan Pahor.

Se potika tudi po Štandrežu?

Najdba poginulega šakala pred goriškim letališčem kaže na to, da je v bistvu dosegel goriško predmestje. V prejšnjih tednih so v nočnih urah opazili zver, podobno lisici, tudi nedaleč od štandreškega pokopališča. Je mogoče tudi v tem primeru šlo za šakala?

V zadnjih časih so se šakali naselili tudi na Prevali, zaradi česar so septembra v Mošu izpeljali javno srečanje, na katerem so spregovorili tudi o medvedih, divjih prašičih, volkovih in vidrah, ki ponovno širijo svoj življenjski prostor. Šakale občasno opažajo tudi v raznih krajih v Brdih in v nižinskih predelih goriške pokrajine, medtem ko so na goriškem Krasu na njihovo prisotnost že navajeni. »Njihovo tuljenje slišimo zelo pogosto, večkrat šakale opazimo tudi na cesti, ki vodi k Črncem,« pravi Sara Devetak, ki na Vrhu upravlja didaktično kmetijo. »Lani sta nam zmanjkala oven in koza. Če se zvečer kaka kokoš noče vrniti v kurnik, lahko pričakuješ, da je naslednje jutro ne bo več na spregled,« opozarja Sara Devetak.