»Občina prisotna na vseh uradnih slovesnostih«

Župan Rodolfo Ziberna odgovarja na očitke štandreške, podgorske in goriške sekcije ANPI-VZPI glede praznovanja 25. aprila.

»Samo tisti, ki ne živijo v Gorici, bi lahko verjeli zvezi ANPI-VZPI, ki pravi, da v našem mestu ne praznujemo 25. aprila kot praznika osvoboditve izpod nacifašizma. Goričani po drugi strani dobro vedo, da se občina udeležuje vseh uradnih slovesnosti, pri čemer velja poudariti, da zveza ANPI-VZPI ne vabi občine na svoje svečanosti,« opozarja Ziberna in poudarja, da odporništva nikakor ne enači s »štiridesetimi dnevi terorja«, med katerim so mesto upravljale »Titove sile«.

Na stotine nedolžnih žrtev

»V resnici smo večkrat izrazili hvaležnost vsem moškim in ženskam, ki so v partizanih umrli oz. tvegali življenje za osvoboditev naših krajev. Sočasno smo vedno obsojali in še naprej bomo početje tistih partizanov, ki niso hoteli osvoboditi našega mesta, ampak so ga hoteli podrediti drugi diktaturi, komunistični, katere število žrtev v Italiji in Evropi je žal vsem znano. Po drugi strani zveza ANPI-VZPI še vedno noče obsoditi tistih, ki so po koncu vojne pobili na stotine Goričanov, ki so bili krivi edino, da so Italijani,« poudarja Ziberna, ki meni, da Gorica 25. aprila ni bila osvobojena, temveč je do njene prave osvoboditve prišlo 12. junija 1945. Po županovi oceni so »Titove sile« odgovorne za stotine žrtev, ki so ostale na slovenskem ozemlju, in da tega ni mogoče zanikati.

»Ob vsaki priložnosti izražam solidarnost prijateljem slovenskega jezika oz. narodnosti za nasilje, ki so jim ga prizadele fašistične in titove sile. Zveza ANPI-VZPI mora zbrati pogum in priznati, da so bili poleg partizanov, ki jim moramo biti hvaležni, tudi partizani komunisti na strani Jugoslavije, ki so si umazali roke z nedolžno krvjo,« pravi Ziberna in opozarja, da je pred leti občinski svet hotel izročiti priznanje celi judovski skupnosti in ne eni sami žrtvi, v tem primeri Liliani Segre.

»Levica ni hotela priznanja za vse judovske žrtve, vendar le za Liliano Segre. Gre za legitimno, vendar hkrati tudi sporno stališče,« je prepričan Ziberna, ki opozarja, da devetdesetletni veterani oddelka X Mas vsako leto položijo en šopek cvetja v spomin na občinske uslužbenci, ki so bili žrtev »titovih deportacij«. »Zveza ANPI-VZPI dobro ve, da lahko cvet položijo tudi partizani komunisti, ki so krivi za poboje, oz. organizacije, ki se v njih prepoznavajo. Doslej jih na občini ni bilo na spregled,« poudarja Rodolfo Ziberna, po katerem bo Evropska prestolnica kulture priložnost, da se zveza ANPI-VZPI odreče mistifikaciji zgodovine.